Zakon o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1) |...

4215. Zakon o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1)

Razglašam Zakon o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na 20. seji 22. septembra 2010.

Št. 003-02-8/2010-8

Ljubljana, dne 30. septembra 2010

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O ODGOVORNOSTI ZA JEDRSKO ŠKODO (ZOJed-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta zakon ureja odgovornost za jedrsko škodo, ki nastane zaradi izkoriščanja jedrske energije v miroljubne namene, zavarovanje odgovornosti za jedrsko škodo in postopek uveljavljanja odškodnine za jedrsko škodo.

(2)

Za vprašanja glede odgovornosti za jedrsko škodo, zavarovanja odgovornosti za jedrsko škodo, vrste, oblike in obsega odškodnine za jedrsko škodo ter njene razdelitve, ki niso urejena s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacije.

2. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v Konvenciji o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije z dne 29. julija 1960, kot je bila spremenjena z Dodatnim protokolom z dne 28. januarja 1964 in s Protokolom z dne 16. novembra 1982 (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 18/00) in v Protokolu o spremembi Konvencije o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije z dne 29. julija 1960, kot je bila spremenjena z Dodatnim protokolom z dne 28. januarja 1964 in Protokolom z dne 16. novembra 1982 (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 4/10), (v nadaljnjem besedilu: Pariška konvencija), pri čemer se:

1.

za uporabnico ali uporabnika (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) šteje tista oseba, ki ji je bilo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, izdano dovoljenje za uporabo jedrskega objekta, ali tuja oseba, ki jo je pristojni organ te države v skladu s svojimi predpisi določil ali priznal za uporabnika;

2.

dve ali več jedrskih naprav enega uporabnika, ki so skupaj na isti lokaciji, na kateri so jedrsko gorivo ali radioaktivni proizvodi ali odpadki, štejejo kot ena jedrska naprava;

3.

kot jedrska škoda prizna gospodarska izguba ali izguba dohodka, ki izhaja iz neposrednega gospodarskega interesa pri uporabi ali uživanju okolja, in se določi na način in v obsegu, kot je določen za izgubljeni dobiček v zakonu, ki ureja obligacije;

4.

kot jedrska škoda priznajo stroški tistih ukrepov vzpostavitve onesnaženega okolja v prejšnje stanje, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, odredi ali odobri ministrstvo, pristojno za okolje;

5.

kot jedrska škoda priznajo stroški tistih intervencijskih in preventivnih ukrepov, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, odredi ali odobri Poveljnik civilne zaščite Republike Slovenije.

3. člen

(uporaba)

(1)

Ta zakon se uporablja, če je jedrska škoda nastala na ozemlju:

1.

Republike Slovenije;

2.

druge pogodbenice Pariške konvencije;

3.

države, ki ni pogodbenica Pariške konvencije, pa je ob jedrski nesreči pogodbenica Dunajske konvencije o civilni odgovornosti za jedrsko škodo z dne 21. maja 1963 in vseh sprememb te konvencije, ki veljajo za to državo, ter Skupnega protokola o uporabi Dunajske konvencije in Pariške konvencije z dne 21. septembra 1988 (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 22/94);

4.

države, ki ni pogodbenica Pariške konvencije in ob jedrski nesreči na svojem ozemlju ali v pomorskih conah, določenih v skladu z mednarodnim pravom, nima jedrske naprave;

5.

katere koli druge države, ki ni pogodbenica Pariške konvencije in ima ob jedrski nesreči veljavne predpise o jedrski odgovornosti, ki zagotavljajo enakovredne vzajemne koristi in temeljijo na načelih, ki so enaka kot v Pariški konvenciji, vključno z objektivno odgovornostjo odgovornega uporabnika, z izključno odgovornostjo uporabnika ali določbo z enakim učinkom, z izključno pristojnostjo pristojnega sodišča, z enako obravnavo vseh žrtev jedrske nesreče, s priznavanjem in izvrševanjem sodb, s prostim prenosom odškodnine, obresti in stroškov.

(2)

Ta zakon se uporablja tudi za jedrsko škodo, nastalo v kateri koli pomorski coni države iz prejšnjega odstavka, določeni v skladu z mednarodnim pravom, ali na krovu ladje ali letala, ki ga je registrirala država iz prejšnjega odstavka.

II. ODGOVORNOST ZA JEDRSKO ŠKODO

1. Odgovornost uporabnika

4. člen

(omejitev odškodninske odgovornosti uporabnika po višini)

(1)

Uporabnik odgovarja za jedrsko škodo, povzročeno s posamično jedrsko nesrečo, do višine 700 milijonov eurov.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek uporabnik odgovarja za jedrsko škodo:

1.

do višine 70 milijonov eurov, če škoda izvira iz jedrske naprave, kjer je moč reaktorja manjša od 25 megavatov, oziroma iz druge jedrske naprave, ki ni reaktor;

2.

do višine 80 milijonov eurov, če škoda nastane pri prevozu ali tranzitu jedrskih snovi čez ozemlje Republike Slovenije.

(3)

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se odgovornost uporabnika za jedrsko škodo, ki nastane v državah iz 3. in 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena, zniža do zneska, ki ga zagotavlja ta država, če predpisi te države ne zagotavljajo varstva v zneskih, določenih s tem zakonom.

5. člen

(vnos, uvoz in tranzit jedrskih snovi)

Jedrske snovi je dovoljeno vnesti iz države članice Evropske unije v Republiko Slovenijo ali uvoziti v Republiko Slovenijo ali jih prevažati čez njeno ozemlje samo, če ima njihov prevoznik dokazila iz 6. ali 7. člena tega zakona in če je izjavo iz drugega odstavka 6. člena tega zakona dal pristojni organ države uporabnika, ki je tuja oseba (v nadaljnjem besedilu: tuji uporabnik).

6. člen

(potrdilo o zavarovanju pri prevozu jedrskih snovi)

(1)

Uporabnik mora dati prevoznici oziroma prevozniku (v nadaljnjem besedilu: prevoznik) potrdilo iz 4. člena Pariške konvencije.

(2)

K potrdilu iz prejšnjega odstavka mora biti priložena izjava organa, pristojnega za jedrsko varnost, oziroma pristojnega državnega organa tuje države, da je navedena oseba uporabnik.

(3)

Za prevoz jedrskih snovi, ki poteka izključno v Republiki Sloveniji, potrdilo iz prvega odstavka tega člena ni potrebno.

7. člen

(odgovornost prevoznika)

(1)

Prevoznik, ki prevaža jedrske snovi, lahko stopi na mesto uporabnika, če pridobi dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost, oziroma pristojnega državnega organa tuje države.

(2)

Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda, če prevoznik izkaže, da:

1.

ima sklenjeno zavarovanje ali drugo finančno jamstvo iz 8. člena tega zakona,

2.

ima dokazila iz prejšnjega člena,

3.

je uporabnik v to pisno privolil.

8. člen

(obvezno zavarovanje uporabnika)

(1)

Za kritje odgovornosti po tem zakonu mora uporabnik pred začetkom obratovanja jedrske naprave ali pred prevozom jedrskih snovi skleniti zavarovanje ali imeti drugo finančno jamstvo (v nadaljnjem besedilu: zavarovanje) in ga ohranjati v višini, določeni v 4. členu tega zakona.

(2)

Če zavarovalnica ali drug finančni garant (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnica) zaradi razmer na domačem ali mednarodnem zavarovalnem oziroma pozavarovalnem trgu določenih nevarnosti ne more kriti z zavarovalno pogodbo, se jamstvo za kritje teh nevarnosti lahko zagotovi na podlagi 22. do 24. člena tega zakona.

(3)

Uporabnik mora o sklenitvi in vsebini zavarovanja iz prvega odstavka tega člena obvestiti organ, pristojen za jedrsko varnost. To mora storiti pred začetkom obratovanja jedrske naprave, pred vsakokratnim prevozom jedrskih snovi in ob vsakokratnem podaljšanju oziroma sklenitvi novega zavarovanja, k obvestilu pa mora priložiti dokazila o sklenitvi zavarovanja.

(4)

Zavarovalnica ne sme odstopiti od zavarovalne pogodbe ali kako drugače odpovedati kritja na podlagi zavarovalne pogodbe z manj kot dvomesečnim odpovednim rokom. V primeru odstopa od zavarovalne pogodbe mora hkrati z odstopom o tem pisno obvestiti organ, pristojen za jedrsko varnost. Zavarovalnica v času prevoza jedrskih snovi ne sme odstopiti od zavarovalne pogodbe ali kako drugače odpovedati kritja na podlagi zavarovalne pogodbe, če se ta nanaša na zavarovanje prevoza jedrskih snovi. Ravnanje zavarovalnice v nasprotju s to določbo je nično.

2. Odgovornost države

9. člen

(izvirna odgovornost države)

(1)

Republika Slovenija je odgovorna za jedrsko škodo, če ta po višini presega 700 milijonov eurov in sicer za del škode, ki presega navedeni znesek.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je Republika Slovenija odgovorna le do zneska 1500 milijonov eurov, pri čemer se razlika med 700 milijoni eurov in 1 200 milijoni eurov krije iz proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: proračun), preostanek do 1 500 milijonov eurov pa Republika Slovenija zagotovi iz sredstev, ki jih prispevajo pogodbenice Konvencije z dne 31. januarja 1963, ki dopolnjuje Pariško konvencijo z dne 29. julija 1960, kot je bila spremenjena z Dodatnim protokolom z dne 28. januarja 1964 in s Protokolom z dne 16. novembra 1982 (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 9/01) in Protokola o spremembi Konvencije z dne 31. januarja 1963, ki dopolnjuje Pariško konvencijo z dne 29. julija 1960 o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije, kot je bila spremenjena z Dodatnim protokolom z dne 28. januarja 1964 in Protokolom z dne 16. novembra 1982 (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 4/10), (v nadaljnjem besedilu: Bruseljska dopolnilna konvencija), v skladu s formulo za prispevke, določeno v 12. členu Bruseljske dopolnilne konvencije.

10. člen

(subsidiarna odgovornost države)

Če uporabniku jedrske naprave v skladu z 11. členom tega zakona ni treba zavarovati svoje odgovornosti za jedrsko škodo, jamči Republika Slovenija kot porok za izplačilo odškodninskih zahtevkov, vendar največ do zneska iz prvega odstavka 4. člena tega zakona.

Zakon o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1)

Časovnica