Nalaganje dokumenta...
Zakon o sodiščih (ZS-1)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 100-3383/2025, stran 11227 DATUM OBJAVE: 4.12.2025
VELJAVNOST: od 19.12.2025 / UPORABA: od 1.1.2027
RS 100-3383/2025
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 1.1.2027 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.
3383. Zakon o sodiščih (ZS-1)
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o sodiščih (ZS-1)
o razglasitvi Zakona o sodiščih (ZS-1)
Razglašam Zakon o sodiščih (ZS-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. novembra 2025.
Št. 003-02-1/2025-387
Ljubljana, dne 29. novembra 2025
Nataša Pirc Musar
predsednica
Republike Slovenije
Z A K O N
O SODIŠČIH (ZS-1)
O SODIŠČIH (ZS-1)
I. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta zakon ureja vrste, pristojnosti in organizacijo sodišč, sodno in pravosodno upravo ter poslovanje sodišč, sodnike porotnike, sodno osebje in druga vprašanja, pomembna za delovanje sodišč.
2. člen
(sodišče)
(1)
Sodišče je državni organ, ustanovljen s tem ali drugim zakonom, pristojen za izvajanje sodne oblasti in za izvrševanje sodnih odločb.
(2)
Sodišče izvršuje sodne odločbe neposredno, če tako določa zakon.
(3)
Sodišče izvršuje tudi odločbe drugih državnih organov, nosilcev javnih pooblastil ter tujih sodišč in tujih organov, če tako določa zakon.
3. člen
(izvajanje sodne oblasti)
(1)
Sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodnice in sodniki (v nadaljnjem besedilu: sodnik).
(2)
Pri izvajanju sodne oblasti v senatu imajo sodniki, ki sodelujejo pri takšnem sojenju, enake pravice in dolžnosti, razen če zakon določa drugače.
(3)
Sodnik je pri izvajanju sodne oblasti vezan na ustavo in zakon. V skladu z ustavo je vezan tudi na splošna načela mednarodnega prava ter na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe.
(4)
Če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, sodnik upošteva predpise, ki urejajo podobne primere. Če se zadeva ne da rešiti niti z uporabo predpisov, ki urejajo podobne primere, sodnik odloči v skladu s splošnimi načeli pravnega reda v državi. Pri tem ravna v skladu s pravnim izročilom in z utrjenimi spoznanji pravne vede.
(5)
Sodnik pri izvajanju sodne oblasti ravna tako, kot bi imel pred seboj nedoločeno število primerov iste vrste.
4. člen
(neodvisnost in nepristranskost)
(1)
Sodnik o pravicah in dolžnostih ter o obtožbah sodi oziroma odloča brez nepotrebnega odlašanja, neodvisno in nepristransko.
(2)
Sodnik je pri uporabi prava neodvisen tudi v razmerju do sodišča višje stopnje, ki je v konkretni zadevi že izrazilo svoje pravno mnenje.
(3)
Sodišče višje stopnje lahko pri odločanju na podlagi vloženega pravnega sredstva usmerja pravno mnenje sodišča nižje stopnje v skladu z zakoni, ki urejajo postopke pred sodišči (v nadaljnjem besedilu: procesni predpis).
5. člen
(sodna odločba)
(1)
Pravnomočno sodno odločbo mora spoštovati vsaka fizična in pravna oseba v Republiki Sloveniji.
(2)
Pravnomočna sodna odločba veže sodišča in druge državne organe Republike Slovenije.
(3)
Izvršitve sodne odločbe ne more ovirati odločba drugega državnega organa.
(4)
Imuniteto pred sodno oblastjo določajo ustava in pravila mednarodnega prava.
6. člen
(jezik poslovanja)
(1)
Sodišča poslujejo v slovenskem jeziku.
(2)
Okrožna sodišča, ki so krajevno pristojna za območja občin, v katerih živita avtohtoni italijanska oziroma madžarska narodna skupnost in v katerih je poleg slovenskega jezika uradni jezik tudi italijanski oziroma madžarski jezik (v nadaljnjem besedilu: jezik narodne skupnosti), poslujejo tudi v jeziku narodne skupnosti. Če stranka v postopku na sodišču iz prejšnjega stavka uporablja jezik narodne skupnosti, sodišče vodi postopek in izdaja odločbe tudi v jeziku narodne skupnosti.
(3)
Če sodišče višje stopnje odloča o pravnih sredstvih v zadevah, v katerih je sodišče nižje stopnje vodilo postopek tudi v jeziku narodne skupnosti, izda odločbo tudi v prevodu v jezik narodne skupnosti.
(4)
Če sodišče višje stopnje pri odločanju iz prejšnjega odstavka opravi obravnavo ali sejo senata, na kateri so navzoče stranke, ravna v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(5)
Stroški poslovanja sodišč, povezani z uporabo jezika narodne skupnosti, se financirajo iz proračuna Republike Slovenije.
7. člen
(javnost sojenja)
Sodišča zagotavljajo javnost sojenja po tem zakonu in procesnih predpisih.
8. člen
(sodni red)
(1)
Poslovanje sodišč podrobneje ureja sodni red.
(2)
S sodnim redom se določajo notranja organizacija sodišč, poslovanje v zadevah sodne uprave, pravila o dodeljevanju zadev, finančno poslovanje, informacijska podpora, obdelava podatkov in druga vprašanja, če tako določa zakon.
(3)
Sodni red določi ministrica oziroma minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem mnenju predsednice oziroma predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: predsednik vrhovnega sodišča).
9. člen
(sredstva za delo sodišč)
Sredstva za delo sodišč se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), in sodiščih kot samostojnih proračunskih uporabnikih na način, ki ga določa ta zakon.
II. poglavje VRSTE IN PRISTOJNOSTI SODIŠČ
1. oddelek VRSTE IN SESTAVA SODIŠČ
10. člen
(splošno)
(1)
Sodniki izvajajo sodno oblast na sodiščih s splošno pristojnostjo in na specializiranih sodiščih.
(2)
Sodišča s splošno pristojnostjo so:
1.
okrožna sodišča,
2.
višja sodišča in
3.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vrhovno sodišče).
(3)
Specializirana sodišča so sodišča prve in druge stopnje, ustanovljena za sojenje v zadevah z določenih pravnih področij, in imajo, razen če drug zakon določa drugače:
1.
na prvi stopnji položaj okrožnega sodišča, če je za reševanje pritožb zoper njihove odločbe pristojno specializirano višje sodišče;
2.
na drugi stopnji položaj višjega sodišča, če odločajo o pritožbah zoper odločbe specializiranih sodišč, ki imajo položaj okrožnega sodišča; in
3.
na prvi stopnji položaj višjega sodišča, če je za reševanje pritožb zoper njihove odločbe pristojno vrhovno sodišče.
11. člen
(okrožna sodišča)
(1)
Okrožna sodišča so:
1.
Okrožno sodišče v Celju s sedežem v Celju,
2.
Okrožno sodišče v Kopru s sedežem v Kopru,
3.
Okrožno sodišče v Kranju s sedežem v Kranju,
4.
Okrožno sodišče v Krškem s sedežem v Krškem,
5.
Okrožno sodišče v Ljubljani s sedežem v Ljubljani,
6.
Okrožno sodišče v Mariboru s sedežem v Mariboru,
7.
Okrožno sodišče v Murski Soboti s sedežem v Murski Soboti,
8.
Okrožno sodišče v Novi Gorici s sedežem v Novi Gorici,
9.
Okrožno sodišče v Novem mestu s sedežem v Novem mestu,
10.
Okrožno sodišče na Ptuju s sedežem na Ptuju in
11.
Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu s sedežem v Slovenj Gradcu.
(2)
Okrožno sodišče lahko v skladu z zakonom posluje na svojem območju tudi zunaj sedeža na enem ali več zunanjih oddelkih, ki so njegove organizacijske enote.
12. člen
(krajevna pristojnost okrožnih sodišč)
(1)
Krajevna pristojnost okrožnih sodišč obsega območja katastrskih občin, ki so navedene v prilogi, ki je sestavni del tega zakona.
(2)
Okrožno sodišče v Kopru je krajevno pristojno tudi za vsa plovila, vpisana v slovenski ladijski register, ki so v mednarodnih vodah.
13. člen
(stvarna pristojnost okrožnih sodišč)
Okrožna sodišča so pristojna:
1.
za sojenje in odločanje v kazenskih zadevah na prvi stopnji;
2.
za sojenje in odločanje v prekrškovnih zadevah na prvi stopnji;
3.
za sojenje in odločanje v civilnih zadevah na prvi stopnji;
4.
za vodenje zemljiške knjige;
5.
za vodenje sodnega registra;
6.
za opravljanje zadev pravne pomoči in mednarodne pravne pomoči;
7.
za sojenje oziroma odločanje v drugih zadevah, če tako določa zakon;
8.
za opravljanje drugih dejanj, če tako določa zakon.
14. člen
(izključna pristojnost okrožnih sodišč)
(1)
Okrožno sodišče v Celju je izključno pristojno za sojenje oziroma odločanje po zakonu, ki ureja prekrške:
1.
o prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja na območju Republike Slovenije;
2.
v zadevah priznavanja in izvrševanja odločb sodišč in drugih pristojnih organov v državah članicah Evropske unije, s katerimi so izrečene denarne sankcije za prekrške ali za druge kršitve predpisov, in za izvrševanje denarnih in drugih sankcij za prekrške, ki so jih izrekli pristojni organi v Republiki Sloveniji, v državah članicah Evropske unije in
3.
o prekrških, ki so bili storjeni z motornim vozilom, ki je registrirano v drugi državi članici Evropske unije in ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec prekrška, pridobiti njegove izjave o prekršku oziroma storilcu odločbe o prekršku ni bilo mogoče izdati in vročiti na kraju storitve prekrška, lastnik, imetnik ali drugače identificirana oseba, za katero obstaja sum, da je storilec prekrška, pa nima stalnega ali začasnega prebivališča na ozemlju Republike Slovenije.
(2)
Okrožno sodišče v Kopru je izključno pristojno za sojenje oziroma odločanje v sporih, ki se nanašajo na ladje in plovbo po morju, sporih, v katerih se uporablja pomorsko pravo, in sporih glede izkoriščanja morja in morskega dna po zakonu, ki ureja pomorstvo.
(3)
Okrožno sodišče v Krškem je izključno pristojno za sojenje oziroma odločanje o odškodninskih zahtevkih v zvezi z jedrsko nesrečo po zakonu, ki ureja jedrsko škodo.
(4)
Okrožno sodišče v Ljubljani je izključno pristojno za sojenje oziroma odločanje:
1.
v sporih o pravicah intelektualne lastnine na prvi stopnji, razen za spore o pravicah in obveznostih iz industrijske lastnine, ki nastanejo med delavcem in delodajalcem na podlagi delovnega razmerja po zakonu, ki ureja industrijsko lastnino;
2.
v zadevah sodnega varstva v postopkih javnega naročanja po zakonu, ki ureja javno naročanje;
3.
o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti in o sodelovanju s tujimi sodišči v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
4.
v zadevah po zakonu, ki ureja arbitražo;
5.
o uvedbi preiskave podjetja in preiskave prostorov podjetja po zakonu, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence;
6.
o izvršbi na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi, opravi poizvedb o sredstvih izvršbe iz elektronsko dosegljivih evidenc, izločitvi izvršitelja v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, vročitvi sklepa o izvršbi, če po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva obstajajo, in o odstopu zadeve pristojnemu sodišču, če po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo, po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje;
7.
o zahtevah za sodno varstvo zoper odločbe prekrškovnih organov o prekrških s področja varstva konkurence in s področja javnega naročanja ter o prekrških, pri katerih je predpisana stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja, po zakonu, ki ureja prekrške;
8.
o prekrških s področja političnih strank ter volilne in referendumske kampanje, za nadzor katerih je pristojno Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: računsko sodišče), po zakonu, ki ureja prekrške;
9.
v postopkih za odvzem premoženja nezakonitega izvora in za mednarodno sodelovanje v zvezi z odvzemom premoženja nezakonitega izvora v Republiki Sloveniji po zakonu, ki ureja odvzem premoženja nezakonitega izvora.
(5)
Okrožno sodišče v Ljubljani je izključno pristojno tudi za prejemanje in pošiljanje obvestil pristojnemu organu države članice Evropske unije v primeru nadzora telekomunikacij po zakonu, ki ureja sodelovanje v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije.
(6)
Okrožno sodišče v Mariboru je izključno pristojno za sojenje oziroma odločanje:
1.
o ustavitvi postopka in razveljavitvi opravljenih dejanj v postopku preklica naloga za zamrznitev ali ustavitev njegovega izvrševanja po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje;
2.
o izvršitvi naloga za zamrznitev, ki ga je izdalo sodišče druge države članice Evropske unije, po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje;
3.
v postopkih po zakonu, ki ureja postopek sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.
(7)
Okrožno sodišče v Novi Gorici je izključno pristojno:
1.
za odločanje o odstranitvi nezakonitih vsebin po zakonu, ki ureja izvajanje uredbe (EU) o enotnem trgu digitalnih storitev;
2.
za izdajanje odredb o odstranitvi teroristične vsebine ali onemogočanju dostopa do nje in za pregled čezmejnih odredb o odstranitvi teroristične vsebine po zakonu, ki ureja izvajanje uredbe (EU) o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin.
15. člen
(prenos pristojnosti)
(1)
Če predsednik okrožnega sodišča ugotovi bistveno povečan pripad zadev ali bistveno povečano število nerešenih zadev glede na podatke iz letnega poročila o poslovanju sodišča za preteklo leto, ki jih ne bo mogoče obvladati s sodniki tega sodišča, ali če na podlagi drugih utemeljenih razlogov oceni, da se zadeve ne bodo mogle uspešno in pravočasno obravnavati na tem sodišču, predlaga predsedniku neposredno višjega sodišča, da se pristojnost za sojenje v določenem številu zadev, razen zadev iz prejšnjega člena, prenese na eno ali več drugih manj obremenjenih sodišč iste stvarne pristojnosti na območju tega višjega sodišča.
(2)
Če predsednik višjega sodišča ugotovi bistveno povečan pripad zadev ali bistveno povečano število nerešenih zadev na višjem sodišču ali na okrožnih sodiščih na območju višjega sodišča glede na podatke iz letnih poročil o poslovanju sodišč za preteklo leto, ki jih ne bo mogoče obvladati s sodniki teh sodišč, ali če na podlagi drugih utemeljenih razlogov oceni, da se zadeve ne bodo mogle uspešno in pravočasno obravnavati na višjem sodišču ali na okrožnih sodiščih na območju višjega sodišča, predlaga predsedniku vrhovnega sodišča, da se pristojnost za sojenje v določenem številu zadev, razen zadev iz prejšnjega člena in 19. člena tega zakona, prenese na eno ali več drugih manj obremenjenih sodišč iste stvarne pristojnosti.
(3)
Predsednik sodišča, ki odloči o prenosu pristojnosti, določi število in vrsto zadev, ki bodo prenesene, tako da upošteva enakomerno obremenjenost sodnikov in pravila sodnega reda o dodeljevanju zadev.
16. člen
(sestava okrožnega sodišča)
(1)
V zadevah na prvi stopnji sodi oziroma odloča sodnik posameznik, razen če zakon določa, da sodi oziroma odloča senat.
(2)
Če v zadevah na prvi stopnji sodi oziroma odloča tričlanski senat, ga sestavljajo sodnik kot predsednik senata in dva sodnika porotnika kot člana senata, razen če procesni predpis določa drugače.
(3)
Če v zadevah na prvi stopnji sodi oziroma odloča petčlanski senat, ga sestavljajo en sodnik kot predsednik senata ter en sodnik in trije sodniki porotniki kot člani senata.
17. člen
(višja sodišča)
(1)
Višja sodišča so:
1.
Višje sodišče v Celju s sedežem v Celju,
2.
Višje sodišče v Kopru s sedežem v Kopru,
3.
Višje sodišče v Ljubljani s sedežem v Ljubljani in
4.
Višje sodišče v Mariboru s sedežem v Mariboru.
(2)
Območje Višjega sodišča v Celju obsega območje Okrožnega sodišča v Celju, območje Višjega sodišča v Kopru obsega območji Okrožnega sodišča v Kopru in Okrožnega sodišča v Novi Gorici, območje Višjega sodišča v Ljubljani obsega območja Okrožnega sodišča v Ljubljani, Okrožnega sodišča v Kranju, Okrožnega sodišča v Novem mestu in Okrožnega sodišča v Krškem, območje Višjega sodišča v Mariboru pa obsega območja Okrožnega sodišča v Mariboru, Okrožnega sodišča v Murski Soboti, Okrožnega sodišča na Ptuju in Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu.
18. člen
(pristojnost višjih sodišč)
Višja sodišča so pristojna:
1.
za sojenje oziroma odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe okrožnih sodišč s svojega območja;
2.
za odločanje v sporih o pristojnosti med okrožnimi sodišči s svojega območja;
3.
za odločanje o prenosu pristojnosti na drugo okrožno sodišče s svojega območja;
4.
za opravljanje drugih zadev, če tako določa zakon.
19. člen
(izključna pristojnost višjih sodišč)
(1)
Za odločanje o pritožbah v zemljiškoknjižnih postopkih je izključno pristojno Višje sodišče v Kopru.
(2)
Za odločanje o pritožbah v postopkih zaradi insolventnosti je izključno pristojno Višje sodišče v Ljubljani.
20. člen
(sestava višjega sodišča)
(1)
Višje sodišče sodi oziroma odloča v zadevah iz 1., 2. in 3. točke 18. člena tega zakona v senatu, v zadevah iz 4. točke 18. člena tega zakona pa sodi oziroma odloča sodnik posameznik, razen če zakon določa drugače.
(2)
Če višje sodišče sodi oziroma odloča v senatu, ga sestavljajo predsednik senata, poročevalec in član senata.
21. člen
(vrhovno sodišče)
Vrhovno sodišče ima sedež v Ljubljani.
22. člen
(pristojnost vrhovnega sodišča)
Vrhovno sodišče je pristojno:
1.
za sojenje na tretji stopnji o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč druge stopnje;
2.
za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v upravnih sporih v zadevah, za katere tako določa zakon;
3.
za sojenje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe sodišča prve stopnje v zadevah iz prejšnje točke ter o pritožbah zoper odločbe sodišč prve stopnje, za katere tako določa zakon;
4.
za odločanje o izrednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč, razen kadar je za odločanje o izrednem pravnem sredstvu pristojno drugo sodišče;
5.
za odločanje v sporih o pristojnosti med nižjimi sodišči, razen kadar zakon določa, da je za odločanje o takšnem sporu pristojno drugo sodišče;
6.
za odločanje o prenosu pristojnosti v primerih, ki jih določa zakon;
7.
za zagotavljanje enotnosti sodne prakse, za objavo sodnih odločb in sprejetih načelnih pravnih mnenj;
8.
za opravljanje drugih zadev, če tako določa zakon.
23. člen
(pristojnost predsednika vrhovnega sodišča)
Predsednik vrhovnega sodišča odloča o predlogih za dopustitev kontrole pisem in drugih pošiljk ter nadzorovanje in snemanje telekomunikacij in nadzorovanje telekomunikacij z izpisom telekomunikacijskega prometa v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo. Predsednik vrhovnega sodišča odloča tudi o podaljšanju ukrepov iz prejšnjega stavka.
24. člen
(sestava vrhovnega sodišča)
(1)
Vrhovno sodišče odloča v senatu treh sodnikov, razen če zakon določa, da odloča sodnik posameznik ali v senatu petih ali več sodnikov.
(2)
O pravnem sredstvu zoper odločbo, izdano v senatu treh sodnikov, odloča vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov, o pravnem sredstvu zoper odločbo, izdano v senatu petih sodnikov, pa v senatu sedmih sodnikov.
(3)
Senat vrhovnega sodišča sestavljajo predsednik senata, poročevalec in en ali več članov senata.
25. člen
(razširjeni senat vrhovnega sodišča)
(1)
Senat vrhovnega sodišča lahko pri odločanju o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev enotne uporabe prava, s sklepom odloči, da v zadevi odloči senat v razširjeni sestavi (v nadaljnjem besedilu: razširjeni senat), če bi rešitev pravnega vprašanja pomenila odstop od ustaljene sodne prakse, sprejetega pravnega stališča razširjenega senata, če je sodna praksa vrhovnega sodišča o pravnem vprašanju neenotna ali če spada pravno vprašanje tudi na delovno področje drugega sodnega oddelka vrhovnega sodišča.
(2)
Razširjeni senat skliče in mu predseduje predsednik vrhovnega sodišča.
(3)
Razširjeni senat sestavlja poleg sodnikov sodečega senata še pet sodnikov, določenih z letnim razporedom dela sodnikov (v nadaljnjem besedilu: letni razpored), in predsednik vrhovnega sodišča.
(4)
Na seji razširjenega senata o zadevi poleg sodnika poročevalca predhodno sodečega senata poroča tudi dodatni poročevalec, ki ga določi predsednik vrhovnega sodišča.
(5)
Stališče razširjenega senata o pravnih vprašanjih, ki so bila razlog za odločanje razširjenega senata, je za senate vrhovnega sodišča obvezno.
26. člen
(občna seja)
(1)
Vsi sodniki vrhovnega sodišča sestavljajo občno sejo.
(2)
Na občni seji se:
1.
sprejemajo načelna pravna mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo prava;
2.
odloča o pobudah za izdajo ali spremembo zakona;
3.
določa način spremljanja sodne prakse na sodiščih;
4.
opravljajo druge zadeve iz pristojnosti vrhovnega sodišča, če tako določa zakon.
(3)
Občno sejo skliče in ji predseduje predsednik vrhovnega sodišča.
(4)
Občna seja veljavno sklepa, če sta navzoči najmanj dve tretjini sodnikov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina vseh sodnikov vrhovnega sodišča in večina sodnikov oddelka, v katerega delovno področje spada obravnavano vprašanje.
(5)
Sprejetje načelnega pravnega mnenja lahko predlaga oddelek vrhovnega sodišča, v katerega pravno področje spada vprašanje, na katero naj se nanaša načelno pravno mnenje. Oddelek vrhovnega sodišča sprejme predlog za sprejetje načelnega pravnega mnenja z večino glasov sodnikov tega oddelka.
(6)
Načelna pravna mnenja so obvezna za senate vrhovnega sodišča in se lahko spremenijo samo na novi občni seji.
(7)
Občna seja z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov vrhovnega sodišča sprejme poslovnik o načinu dela občne seje, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uradni list).
2. oddelek NOTRANJA ORGANIZACIJA SODIŠČ
27. člen
(notranje organizacijske enote)
(1)
Za posamezna pravna področja ali podpodročja ter za strokovna, organizacijska, tehnična in administrativna opravila na zaokroženih področjih se oblikujejo notranje organizacijske enote sodišč.
(2)
Če je z letnim razporedom za vodenje notranje organizacijske enote določen sodnik, njemu in njegovemu namestniku pripada položajni dodatek v skladu z zakonom, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.
28. člen
(zunanji oddelki)
(1)
Zaradi zagotavljanja pravice do sodnega varstva, zagotavljanja dostopa do sodišča in učinkovitega obvladovanja pripada zadev lahko predsednik okrožnega sodišča poda predlog za ustanovitev ali ukinitev zunanjega oddelka in pri tem upošteva zlasti geografske, demografske in infrastrukturne značilnosti območja.
(2)
O predlogu odloči predsednik vrhovnega sodišča po predhodnem mnenju predsednika neposredno višjega sodišča in ministra.
(3)
Če je z letnim razporedom za vodenje organizacijske enote določen sodnik, njemu in njegovemu namestniku pripada položajni dodatek v skladu z zakonom, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.
(4)
Vrsto zadev, ki se lahko rešujejo na zunanjih oddelkih, določi predsednik okrožnega sodišča do 15. decembra za naslednje koledarsko leto in objavi na sodni deski.
3. oddelek SPECIALIZIRANI KAZENSKI ODDELEK
29. člen
(specializirani oddelek)
(1)
Pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč delujejo oddelki, ki so specializirani za opravljanje preiskave in sojenje v najzahtevnejših zadevah organiziranega kriminala, gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj (v nadaljnjem besedilu: specializirani oddelek), v katerih obtožni akt vloži Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek je specializirani oddelek pristojen tudi za preiskavo in sojenje drugih kaznivih dejanj, če so ta povezana s kaznivimi dejanji iz prejšnjega odstavka in so podani isti dokazi (povezane zadeve).
30. člen
(sodnik v specializiranem oddelku)
V specializirani oddelek se v skladu s tem zakonom razporedijo in v skladu z zakonom, ki ureja sodnike, dodelijo sodniki, ki so posebno usposobljeni in izkušeni za reševanje zahtevnejših kazenskih zadev.
III. poglavje ZAKONITI SODNIK
31. člen
(število sodniških mest)
(1)
Predsednik vrhovnega sodišča določi število sodniških mest pri posameznih sodiščih.
(2)
Pri določanju načina izračuna potrebnega števila sodniških mest, ki ga podrobneje določi predsednik vrhovnega sodišča po predhodnem mnenju ministra, se upošteva zlasti kriterij števila prejetih zadev. Način izračuna iz prejšnjega stavka se objavi na spletnem mestu sodstva.
32. člen
(razporejanje sodnikov)
(1)
Predsednik sodišča z letnim razporedom določi razporeditev sodnikov na pravno področje in podpodročje dela, v organizacijske in notranje organizacijske enote ter za vodje organizacijskih ali notranjih organizacijskih enot.
(2)
Predsednik sodišča lahko iz razlogov iz drugega odstavka 34. člena tega zakona razporedi sodnika na drugo pravno področje ali podpodročje ali v drugo organizacijsko enoto tudi med letom, če oceni, da je to potrebno za nemoteno izvrševanje sodne oblasti.
(3)
Sodni red določa kriterije za razporeditev sodnikov iz prvega in drugega odstavka tega člena.
33. člen
(letni razpored)
(1)
Predsednik sodišča določi letni razpored najpozneje do 1. decembra za naslednje koledarsko leto in ga objavi na oglasni deski in na spletnem mestu sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodna deska).
(2)
Zoper razporeditev lahko razporejeni sodnik v treh dneh po objavi letnega razporeda napove pritožbo predsedniku sodišča, ta pa v treh dneh po prejemu napovedi pritožbe obrazloži svojo odločitev.
(3)
Sodnik lahko v osmih dneh od prejema obrazložitve vloži pritožbo. O pritožbi sodnikov sodišč s položajem okrožnega sodišča odloči personalni svet neposredno višjega sodišča, o pritožbi sodnikov višjih sodišč odloči personalni svet vrhovnega sodišča, o pritožbi sodnikov vrhovnega sodišča pa pritožbeni personalni svet vrhovnega sodišča v 15 dneh od vložitve pritožbe. Pritožba zadrži izvršitev letnega razporeda v delu, ki se nanaša le na razporeditev tistega sodnika, ki je vložil pritožbo.
34. člen
(spremembe letnega razporeda)
(1)
Za spremembe letnega razporeda se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.
(2)
Predsednik sodišča zaradi nemotenega izvrševanja sodne oblasti spremeni letni razpored zlasti:
1.
zaradi spremembe v pripadu zadev, naraščanja števila nerešenih zadev ali podaljševanja časa reševanja zadev;
2.
če se pri sodišču izprazni ali zasede eno ali več sodniških mest;
3.
če je treba zagotoviti nadomeščanje zaradi daljše odsotnosti sodnikov;
4.
če to narekuje sprememba notranje organizacije sodišča.
(3)
Spremembe letnega razporeda začnejo veljati peti dan po objavi. Ob vsaki spremembi se pripravi čistopis letnega razporeda, ki se objavi na sodni deski.
35. člen
(dodeljevanje zadev)
(1)
Na posameznem pravnem področju, na katero sta razporejena dva ali več sodnikov, se zadeve dodeljujejo posameznim sodnikom po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov.
(2)
Če je na isti dan vloženih več začetnih procesnih aktov na istem pravnem področju ali pri vnaprej določenih vrstah zadev v okviru istega pravnega področja, se zadeve najprej razvrstijo po abecednem redu začetnic priimkov oziroma imen strank oziroma udeležencev, zoper katere je vložen procesni akt.
(3)
Zadeve se sodnikom dodeljujejo s pomočjo informacijskega sistema.
(4)
Podrobnejša pravila za dodeljevanje zadev določa sodni red.
36. člen
(vrstni red reševanja zadev)
(1)
Sodnik rešuje zadeve, ki so mu dodeljene, po vrstnem redu pripada na sodišče, razen:
1.
zadev, ki so kot prednostne določene z zakonom ali jih kot prednostne odredi predsednik sodišča v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pravice do sojenje brez nepotrebnega odlašanja, ali
2.
če zaradi vrste, narave ali pomena zadeve oceni, da je utemeljena obravnava ne glede na vrstni red pripada na sodišče.
(2)
Z zakonom se lahko izjemoma določi prednostna obravnava zadev, če je to utemeljeno z razlogi nevarnosti za hujše kršenje človekovih pravic, varovanja življenja ali zdravja ljudi, javne varnosti, varstva koristi otrok in mladoletnikov, oškodovanja javnih sredstev, insolventnosti podjetij, velike gospodarske škode in iz drugih pomembnih razlogov v javnem interesu. V zakonu morajo biti navedeni razlogi za določitev prednostne obravnave zadev.
37. člen
(sodniki, dodeljeni na vrhovno ali višja sodišča)
(1)
Sodniki, ki so dodeljeni na vrhovno sodišče v skladu z zakonom, ki ureja sodnike, sodelujejo pri izvrševanju sodne oblasti s poročanjem na sejah senatov vrhovnega sodišča in z izdelavo osnutkov sodnih odločb, pripravljajo na zahtevo predsednikov senatov vrhovnega sodišča zahtevnejša strokovna mnenja o posameznih pravnih vprašanjih, po odredbi predsednika vrhovnega sodišča pa opravljajo tudi druga strokovno zahtevnejša dela.
(2)
Sodniki iz prejšnjega odstavka ne morejo sodelovati pri odločanju o zadevah iz pristojnosti vrhovnega sodišča.
(3)
Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za sodnike, dodeljene na višje sodišče.
IV. poglavje SODNA UPRAVA
1. oddelek SPLOŠNO
38. člen
(naloge sodne uprave)
Sodna uprava obsega odločanje in druga opravila, potrebna za redno, vestno in učinkovito izvajanje sodne oblasti, zlasti pa:
1.
organiziranje poslovanja sodišč;
2.
skrb za ustrezno notranjo organizacijo sodišč;
3.
pripravo letnih programov in letnih poročil;
4.
skrb za ustrezno kadrovsko poslovanje;
5.
izvrševanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu;
6.
odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih sodnikov in sodnega osebja;
7.
oblikovanje pobud in mnenj o zakonih in podzakonskih aktih;
8.
zagotavljanje pravice do izobraževanja ter vodenje sodne prakse;
9.
statistično spremljanje zadev;
10.
skrb za informatizacijo poslovanja sodišč;
11.
skrb za pisarniško in tehnično poslovanje;
12.
skrb za materialno, tehnično in finančno poslovanje sodišča;
13.
vodenje postopkov javnih naročil;
14.
izvajanje manjših vzdrževalnih del na nepremičnem premoženju, ki ga ima sodišče neposredno v uporabi, in upravljanje premičnega premoženja;
15.
skrb in ukrepe za varnost oseb, dokumentacije in premoženja;
16.
komuniciranje z javnostmi;
17.
izvajanje nadzora nad izvrševanjem zadev sodne uprave.
39. člen
(izvrševanje nalog sodne uprave)
(1)
Skrb za učinkovito izvrševanje nalog sodne uprave je naloga predsednikov sodišč, generalnega sekretarja vrhovnega sodišča (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar) in direktorjev sodišč, če so imenovani.
(2)
Naloge sodne uprave je treba izvajati tako, da se ne posega v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške funkcije.
40. člen
(zagotavljanje finančnih sredstev)
Finančna sredstva za plače sodnikov in sodnega osebja, stroške poslovanja sodišč, manjša vzdrževalna dela na nepremičnem premoženju, zavarovanje premičnega premoženja v upravljanju sodišč, nakup premičnega premoženja, potrebnega za delo sodišč, ki ga ne zagotavlja ministrstvo v skladu s tretjim odstavkom 118. člena tega zakona, ter njegovo vzdrževanje, se zagotavljajo v finančnih načrtih sodišč kot neposrednih proračunskih uporabnikih.
41. člen
(psihološka pomoč in psihološka podpora)
(1)
V okviru skrbi za izvrševanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu vrhovno sodišče zagotavlja strokovno psihološko pomoč in psihološko podporo sodnikom in sodnemu osebju v primeru hujših psihičnih obremenitev pri opravljanju sodniške funkcije oziroma dela ter udeležbo v programih, namenjenih obvladovanju psihičnih obremenitev.
(2)
Predsednik vrhovnega sodišča določi vrste in način izvajanja strokovne psihološke pomoči in psihološke podpore.
42. člen
(Center za informatiko)
(1)
V okviru skrbi za informatizacijo poslovanja sodišč pri vrhovnem sodišču deluje Center za informatiko kot njegova notranja organizacijska enota, ki zagotavlja enotno tehnološko in informacijsko podporo poslovanju sodišč ter upravlja pravno-informacijski sistem sodišč.
(2)
Za oblikovanje strateških usmeritev na področju informatizacije sodišč pri vrhovnem sodišču deluje Svet uporabnikov za informatizacijo sodišč (v nadaljnjem besedilu: svet uporabnikov). Svet uporabnikov sestavljajo predstavniki sodišč. Na seje sveta uporabnikov se vabijo predstavniki ministrstva in ministrstva, pristojnega za zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave. Podrobnejše pogoje in merila za ustanovitev sveta uporabnikov, način in pogoje za njegovo delovanje določi sodni red.
(3)
Center za informatiko pripravi strategijo razvoja informacijske podpore poslovanja sodišč, ki jo sprejme predsednik vrhovnega sodišča po predhodnem mnenju sveta uporabnikov.
43. člen
(centralna kadrovska evidenca)
(1)
Za izvrševanje politike ravnanja s kadrovskimi viri na sodiščih, obračun plač in izvajanje drugih obveznosti delodajalca, odločanje o pravicah in obveznostih iz službenih in delovnih razmerij ter za statistično poročanje vrhovno sodišče vodi in upravlja centralno kadrovsko evidenco.
(2)
Matično sodišče, ki ga ureja zakon, ki ureja sodnike, za namen iz prejšnjega odstavka vodi in upravlja zbirko osebnih podatkov v centralni kadrovski evidenci za svoje zaposlene ter je odgovorno za pravilnost vnosa podatkov v centralno kadrovsko evidenco.
(3)
Pri upravljanju centralne kadrovske evidence in obdelavi podatkov v njej sodelujejo kot upravljavci vrhovno sodišče in sodišča.
(4)
Predsednik vrhovnega sodišča v dogovoru s sodišči natančneje določi naloge glede upravljanja centralne kadrovske evidence.
(5)
Centralna kadrovska evidenca se vodi in upravlja z uporabo informacijske tehnologije.
44. člen
(podatki centralne kadrovske evidence)
(1)
V centralni kadrovski evidenci se za sodnika obdelujejo:
1.
identifikacijski podatki (osebno ime, spol, naslov prebivališča in enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO));
2.
podatki o službenem razmerju (datum nastopa sodniške funkcije oziroma odločba o izvolitvi in imenovanju sodnika, sodniško mesto);
3.
podatki o opravljanju funkcij, sodelovanju v projektnih skupinah in opravljanju drugega dela v interesu delodajalca;
4.
podatki o ravni izobrazbe v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, vrsti izobrazbe, funkcionalnem in specialnem znanju, udeležbi na različnih oblikah izpopolnjevanja in usposabljanja ter drugi podatki o strokovni usposobljenosti;
5.
podatek o opravljenem pravniškem državnem izpitu;
6.
podatki o izkušnjah v evropskih in mednarodnih zadevah ter institucijah;
7.
podatki o prejšnjih delovnih razmerjih, delovni, pokojninski in službeni dobi;
8.
podatki o prenehanju službenega razmerja;
9.
ocena sodnikovega dela;
10.
evidenca napredovanj, priznanj, nagrad, dodelitev in razporeditev;
11.
podatki o pravnomočno ugotovljeni odškodninski odgovornosti in o pravnomočno izrečeni obsodilni kazenski sodbi;
12.
podatki o pospešitvenih pravnih sredstvih po določbah zakona, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki niso bila očitno neutemeljena, in o ukrepih v zvezi z njimi ter podatki o izvedenih službenih nadzorih;
13.
podatki, potrebni za obračun plače;
14.
podatek o elektronskem naslovu sodnika, ki ga zagotavlja in katerega uporabo nalaga sodišče;
15.
drugi podatki, če tako določa zakon.
(2)
Zbirka dokumentov, ki se nanašajo na podatke iz prejšnjega odstavka, se praviloma vodi na matičnem sodišču, lahko pa tudi v centralni kadrovski evidenci.
(3)
V centralni kadrovski evidenci se obdelujejo osebni in drugi podatki sodnega osebja v skladu z zakonom, ki ureja javne uslužbence.
45. člen
(pridobivanje podatkov)
(1)
Vpis v centralno kadrovsko evidenco se zagotovi v osmih dneh od nastopa okoliščin, o katerih se vpisujejo podatki.
(2)
Podatki iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena se pridobivajo iz centralnega registra prebivalstva.
(3)
Upravljavci, ki upravljajo zbirke osebnih podatkov iz prvega odstavka prejšnjega člena, zagotavljajo matičnemu sodišču podatke, ki niso javno dostopni, brezplačno.
46. člen
(obdelava podatkov)
(1)
Za namene iz prvega odstavka 43. člena tega zakona lahko podatke iz centralne kadrovske evidence pridobijo predsedniki sodišč, vodje kadrovskega poslovanja, druge osebe, ki odločajo o pravicah, obveznostih in odgovornostih sodnikov, sodno osebje, ki opravlja naloge organizacijsko-kadrovskega in finančnega poslovanja, vezanega na obračun plač, ter inšpektorji.
(2)
Podatke iz centralne kadrovske evidence lahko pridobijo tudi sodni svet, ministrstvo, disciplinsko sodišče, disciplinski tožilec, pristojni personalni svet in predsednik sodišča zaradi izvajanja pooblastil po tem zakonu, zakonu, ki ureja sodnike, in zakonu, ki ureja sodni svet.
(3)
Podatek iz 9. točke prvega odstavka 44. člena tega zakona javnosti ni dostopen.
(4)
Sodniki in sodno osebje, katerih podatki so vpisani v centralni kadrovski evidenci, uveljavljajo pravice v zvezi z obdelavo svojih osebnih podatkov pri matičnem sodišču oziroma kjer delajo.
47. člen
(rok hrambe)
(1)
V evidenci podatkov iz 44. člena tega zakona se o posameznem sodniku vodijo podatki od dne nastopa sodniške funkcije, prenehajo pa se voditi z dnem, ko mu sodniška funkcija preneha.
(2)
V evidenci podatkov iz 44. člena tega zakona se dokumenti s podatki o sodniku, za katerega se prenehajo voditi podatki, in izvirne listine, na podlagi katerih so se podatki vpisovali v evidenco, hranijo trajno, nato se arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive.
48. člen
(vpisniki, imeniki, evidence in javne knjige)
(1)
V okviru skrbi za vodenje in preglednost sodnih zadev, zakonitega odločanja sodišč, spoštovanja pravic strank in drugih udeležencev sodnih postopkov, zaradi njihove evidence in statističnega poročanja sodišča upravljajo vpisnike, imenike, pomožne knjige, registre in javne knjige, v katerih obdelujejo osebne in druge podatke iz spisov sodnih zadev v skladu s 109. in 116. členom tega zakona.
(2)
Pravila o poslovanju z zadevami, podrobnejšo obliko in vsebino posameznih sodnih vpisnikov, imenikov, pomožnih knjig in tipiziranih obrazcev za poslovanje sodišč in učinkovito vodenje postopkov ter statistično poročanje določi predsednik vrhovnega sodišča in jih objavi na spletnem mestu sodstva.
2. oddelek PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIK IN ZAČASNI PREDSEDNIK SODIŠČA
49. člen
(pristojnost predsednika sodišča)
Predsednik sodišča zastopa, vodi in predstavlja sodišče ter opravlja zadeve sodne uprave, razen če ta zakon določa drugače.
50. člen
(podpredsednik sodišča)
(1)
Podpredsednik nadomešča predsednika sodišča v njegovi zadržanosti ali odsotnosti z vsemi pooblastili, ki jih ima predsednik sodišča po zakonu.
(2)
Predsednik sodišča z letnim razporedom določi vrste zadev iz svoje pristojnosti, ki jih opravlja podpredsednik sodišča.
(3)
Predsednik sodišča lahko podpredsednika sodišča pooblasti tudi za opravo posameznih nalog ali za opravljanje posameznih vrst nalog, ki jih ima po zakonu.
(4)
Vrhovno sodišče in sodišče, pri katerem sodniško funkcijo opravlja do 50 sodnikov, ima enega podpredsednika sodišča. Sodišče, pri katerem sodniško funkcijo opravlja več kot 50 sodnikov, lahko ima dva podpredsednika sodišča. Sodišče, pri katerem sodniško funkcijo opravlja več kot 100 sodnikov, lahko ima največ tri podpredsednike sodišča. Sodišče, pri katerem sodniško funkcijo opravlja več kot 150 sodnikov, lahko ima največ štiri podpredsednike sodišča.
(5)
Če ima sodišče dva ali več podpredsednikov sodišča in je predsednik sodišča odsoten ali zadržan, ga nadomešča tisti podpredsednik sodišča, ki je določen z letnim razporedom.
(6)
Za imenovanje, položaj, prenehanje, razrešitev in začasno prenehanje opravljanja funkcije ter pravice in obveznosti podpredsednika sodišča se uporabljajo določbe tega zakona o predsedniku sodišča, razen če ta zakon določa drugače.
51. člen
(začasni predsednik sodišča)
(1)
Če predsedniku sodišča preneha funkcija ali je razrešen s funkcije predsednika sodišča, podpredsednik sodišča opravlja naloge in pristojnosti predsednika sodišča kot začasni predsednik sodišča do imenovanja novega predsednika sodišča.
(2)
Če sodišče nima podpredsednika sodišča oziroma ta ne more opravljati svojih nalog in pristojnosti, predsednik neposredno višjega sodišča določi začasnega predsednika sodišča, občna seja vrhovnega sodišča pa začasnega predsednika vrhovnega sodišča.
(3)
Če ima sodišče več podpredsednikov sodišča, naloge in pristojnosti predsednika sodišča kot začasni predsednik sodišča opravlja tisti podpredsednik sodišča, ki najdlje opravlja sodniško funkcijo.
52. člen
(formalni pogoji za imenovanje)
Za predsednika sodišča je lahko imenovan sodnik, ki je sodnik sodišča enakega ali višjega položaja in je bilo njegovo delo v zadnjih dveh ocenjevalnih obdobjih ocenjeno, da ustreza sodniški funkciji.
53. člen
(imenovanje predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča)
(1)
Predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča imenuje Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) na predlog ministra po predhodnem mnenju sodnega sveta in občne seje vrhovnega sodišča za pet let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.
(2)
Predhodno mnenje je obrazloženo mnenje o ustreznosti vsakega od kandidatov glede na kriterije iz 55. člena tega zakona.
(3)
Za postopek imenovanja, razrešitve in začasnega prenehanja opravljanja funkcije predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo postopek imenovanja, razrešitve in začasnega prenehanja opravljanja funkcije predsednika sodišča.
54. člen
(imenovanje predsednika in podpredsednika sodišča)
(1)
Predsednika sodišča z odločbo imenuje sodni svet po predhodnih mnenjih predsednika vrhovnega sodišča, predsednika neposredno višjega sodišča in ministra za pet let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja na isto sodišče.
(2)
Podpredsednika sodišča imenuje sodni svet po predhodnih mnenjih predsednika vrhovnega sodišča, predsednika neposredno višjega sodišča in predsednika sodišča za pet let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja na isto sodišče.
(3)
Predhodno mnenje je obrazloženo mnenje o ustreznosti vsakega od kandidatov glede na kriterije iz 55. člena tega zakona.
(4)
Predsednik sodišča lahko v predhodnem mnenju za podpredsednika sodišča navede, katerega kandidata ocenjuje za najprimernejšega.
55. člen
(kriteriji za imenovanje)
Sodni svet presoja usposobljenost kandidata za predsednika sodišča ob upoštevanju:
1.
petletnega strateškega programa dela sodišča, ki ga pripravi in predstavi kandidat za predsednika sodišča glede na potrebe konkretnega sodišča;
2.
predstavitve na ustnem razgovoru;
3.
strokovne usposobljenosti;