na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o voznikih (ZVoz-1)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 85-3686/2016, stran 12703 DATUM OBJAVE: 28.12.2016
VELJAVNOST: od 12.1.2017 / UPORABA: od 12.1.2017
RS 85-3686/2016
Verzija
15 / 15
Čistopis se uporablja od 20.12.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
3686. Zakon o voznikih (ZVoz-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o voznikih (ZVoz-1)
o razglasitvi Zakona o voznikih (ZVoz-1)
Razglašam Zakon o voznikih (ZVoz-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. decembra 2016.
Št. 003-02-10/2016-11
Ljubljana, dne 23. decembra 2016
Borut Pahor l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O VOZNIKIH (ZVoz-1)
O VOZNIKIH (ZVoz-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1)
S tem zakonom se določajo načrtovanje in izvajanje nalog za preventivo in varnost v cestnem prometu, pravila in pogoji za udeležbo voznikov v cestnem prometu, pravila in pogoji za usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil, pogoji za delovanje šol vožnje, pravila in pogoji za opravljanje vozniškega izpita ter pogoji opravljanja zdravstvenih pregledov in dodatnih usposabljanj voznikov.
(2)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih (UL L št. 403 z dne 30. 12. 2006, str. 18; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/126/ES), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije (EU) 2020/612 z dne 4. maja 2020 o spremembi Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih (UL L št. 141 z dne 5. 5. 2020, str. 9) in Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L št. 376 z dne 27. 12. 2006, str. 36).
(3)
S tem zakonom se določajo globe za prekrške za izvrševanje Uredbe (ES) 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 51).
2. člen
(pomen izrazov)
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
imetnik vozniškega dovoljenja oziroma imetnica vozniškega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: imetnik vozniškega dovoljenja) je oseba, ki ji je izdano vozniško dovoljenje;
2.
kandidat za voznika motornega vozila oziroma kandidatka za voznika motornega vozila (v nadaljnjem besedilu: kandidat za voznika) je oseba, ki se v šoli vožnje usposablja za voznika motornih vozil ali skupine vozil;
3.
motorno vozilo je vsako vozilo na motorni pogon, ki se običajno uporablja za prevoz oseb ali blaga po cesti ali za cestno vleko vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga. Ta pojem vključuje trolejbuse, to so vozila, priključena na električni drsnik, ki ne vozijo po tirih, ne vključuje pa kmetijskih ali gozdarskih traktorjev. Kmetijski ali gozdarski traktor je vozilo na motorni pogon, ki vozi po kolesih ali tirih in ima najmanj dve osi ter katerega glavna funkcija je vlečna moč. Zasnovano je predvsem za vlečenje, potiskanje, prevažanje ali pogon različnih orodij, naprav ali priklopnih vozil, ki se uporabljajo v kmetijstvu ali gozdarstvu. Uporaba za prevoz oseb ali blaga po cesti ali za vleko vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga na cesti, je samo sekundarna funkcija. V nadaljnjem besedilu tega zakona se za motorna vozila ter kmetijske in gozdarske traktorje uporablja izraz motorno vozilo;
4.
običajno prebivališče je kraj, v katerem oseba stanuje vsaj 185 dni v vsakem koledarskem letu zaradi osebnih in poklicnih vezi ali v primeru osebe brez poklicnih vezi zaradi osebnih vezi, ki kažejo tesno povezavo med to osebo in krajem, v katerem živi. Za običajno prebivališče osebe, katere poklicne vezi so v drugem kraju kakor njene osebne vezi in ki zaradi tega živi v različnih krajih v dveh ali več državah, se šteje kraj njenih osebnih vezi, če se ta oseba redno vrača v ta kraj. Kadar oseba živi v državi, da bi izpolnila nalogo z določenim trajanjem, ni treba, da je ta zadnji pogoj izpolnjen. Obiskovanje univerze ali šole v drugi državi ne pomeni prenosa običajnega prebivališča;
5.
ocenjevalec oziroma ocenjevalka na vozniškem izpitu (v nadaljnjem besedilu: ocenjevalec na vozniškem izpitu) je oseba, ki je pooblaščena za ocenjevanje na vozniških izpitih;
6.
osebni avtomobil je motorno vozilo, ki spada v kategorijo B in je zasnovano ter izdelano za prevoz oseb;
7.
spremljevalec voznika oziroma spremljevalka voznika (v nadaljnjem besedilu: spremljevalec voznika) je oseba, ki je kot spremljevalec vpisana v evidenco o vozniških dovoljenjih in v evidenčni karton vožnje ter ima pravico spremljati kandidata za voznika, ki vozi v cestnem prometu in še ni opravil praktičnega dela vozniškega izpita;
8.
strokovni nadzor je nadzor nad vsebino, obsegom, strokovnostjo in kakovostjo izvajanja nalog, ki jih izvajalci opravljajo na podlagi določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi;
9.
šola vožnje je subjekt, ki izvaja dejavnost usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil;
10.
učitelj predpisov oziroma učiteljica predpisov (v nadaljnjem besedilu: učitelj predpisov) je oseba, ki v šoli vožnje poučuje predpise o varnosti cestnega prometa;
11.
učitelj vožnje oziroma učiteljica vožnje (v nadaljnjem besedilu: učitelj vožnje) je oseba, ki na podlagi dovoljenja v šoli vožnje poučuje praktični del usposabljanja;
12.
voznik oziroma voznica (v nadaljnjem besedilu: voznik) je oseba, ki na cesti vozi vozilo;
13.
voznik začetnik oziroma voznica začetnica (v nadaljnjem besedilu: voznik začetnik) je voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali tujini. Voznik začetnik je tudi voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil katere od kategorij A2, A ali B, čeprav že ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, B1, F ali G;
14.
zdravniško spričevalo je izkaz o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil kandidata za voznika ali voznika.
(2)
Drugi izrazi o vozilih, voznikih, cestah, delih ali vrstah cest imajo v tem zakonu enak pomen, kot ga določajo predpisi o motornih vozilih, pravilih cestnega prometa, javnih cestah in prevozih v cestnem prometu.
II. PREVENTIVA IN VZGOJA V CESTNEM PROMETU
3. člen
(nacionalni program za varnost cestnega prometa)
(1)
Republika Slovenija določi nacionalni program varnosti cestnega prometa, s katerim se za obdobje desetih let določijo prednostne naloge in cilji za zagotovitev večje varnosti cestnega prometa.
(2)
Naloge na področju priprave in usklajevanja nacionalnega programa varnosti cestnega prometa opravlja ministrstvo, pristojno za promet.
4. člen
(javna agencija za varnost prometa)
(1)
Regulatorne, razvojne, strokovne in druge naloge s področja voznikov, vozil, analitsko-raziskovalnih nalog, povezanih z varnostjo cestnega prometa, preventive, vzgoje, usposabljanja v cestnem prometu, neodvisnega raziskovanja dejavnikov za nastanek prometnih nesreč ter strokovnih nalog za pripravo in izvedbo nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, izvaja Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (v nadaljnjem besedilu: javna agencija).
(2)
V imenu Republike Slovenije uresničuje ustanoviteljske pravice in izpolnjuje obveznosti Vlada Republike Slovenije.
(3)
Glede vprašanj organizacije in delovanja javne agencije, ki s tem zakonom niso urejena, se uporablja zakon, ki ureja javne agencije.
5. člen
(področje prometne vzgoje in izobraževanja, usposabljanje in izobraževanje za varno udeležbo v cestnem prometu)
(1)
Vsebine prometne vzgoje in varne mobilnosti so vključene v obvezni in razširjeni program življenja in dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih, izvajajo pa jih pristojni strokovni delavci. Preventivne dejavnosti na področju varnosti cestnega prometa organizirajo in izvajajo javna agencija ter sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v lokalnih skupnostih v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za šolstvo, javnimi vzgojno-izobraževalnimi zavodi ter društvi, prostovoljci in nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s preventivnimi dejavnostmi na področju varnosti cestnega prometa.
(2)
Usposabljanja in izobraževanja s področja varnosti v cestnem prometu, prevozov v cestnem prometu, vozil, voznikov in varnosti cestne infrastrukture izvaja tudi javna agencija, ki organizira izobraževanja, usposabljanja, delavnice, preventivne dogodke, konference, seminarje, simpozije, forume in podobno.
(3)
Stroške izvedbe storitev iz prejšnjega odstavka krijejo udeleženci. Sredstva, pridobljena iz tega naslova, so prihodki javne agencije.
6. člen
(sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v samoupravnih lokalnih skupnostih)
(1)
Za načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti) ustanovijo svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: svet), ki delujejo kot strokovno posvetovalno telo predstavniškega organa lokalne skupnosti.
(2)
Svet imenuje predstavniški organ lokalne skupnosti, sestavljajo ga predstavniki organov lokalne skupnosti ter drugih organov, organizacij in institucij z območja lokalne skupnosti, katerih dejavnost je usmerjena k preventivi in vzgoji v cestnem prometu (npr. vzgojno-izobraževalnih organizacij, organizacij civilne družbe, policije, šol vožnje, upravljavcev cest in drugih). Predstavniški organ lokalne skupnosti določi sestavo sveta, način delovanja in število članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: članov) sveta in jih na podlagi predlogov organov, organizacij in institucij iz prejšnjega stavka imenuje za mandatno dobo štirih let.
(3)
Svet ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni, predlaga organom lokalne skupnosti programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje, koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na lokalni ravni, predvsem pa sodeluje pri izvajanju prometne vzgoje, dodatnem izobraževanju in obveščanju udeležencev cestnega prometa o ukrepih za doseganje prometne varnosti, koordinira izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni. Strokovno tehnične naloge za svet ter koordinacijo prometno-preventivnih aktivnosti na lokalni ravni izvaja strokovni delavec zaposlen v okviru uprave lokalne skupnosti. Svet sodeluje z javno agencijo in ministrstvom, pristojnim za promet.
(4)
Svet se ustanovi za območje ene ali več lokalnih skupnosti. Sveti dveh ali več lokalnih skupnosti lahko ustanovijo skupni svet, s katerim določijo sestavo, naloge in način zagotavljanja sredstev za delovanje skupnega sveta. Za usklajevanje dela na širšem območju se lahko sveti povezujejo in ustanovijo koordinacijsko telo.
(5)
Sredstva za financiranje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni se zagotovijo s proračuni lokalnih skupnosti ter iz drugih sredstev.
7. člen
(delovanje v javnem interesu)
Nevladne organizacije, ki delujejo na področjih, pomembnih za preventivo in varnost cestnega prometa, pridobijo status nevladne organizacije v javnem interesu v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, če razvijajo in izvajajo programe s področja preventive in varnosti v cestnem prometu (usposabljanje, dodatno izobraževanje, izdaja gradiv, promocija, razprave, predstavitve, razstave s področja varnosti cestnega prometa in podobno), razen dejavnosti šol vožnje.
III. JAVNA AGENCIJA ZA VARNOST PROMETA
8. člen
(status javne agencije)
Javna agencija je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata ta zakon in zakon, ki ureja javne agencije.
9. člen
(naloge javne agencije)
(1)
Javna agencija na podlagi javnega pooblastila opravlja naslednje naloge:
1.
izdaja odločb, izbira in pooblaščanje organizacij za opravljanje nalog s področja voznikov in vozil ter strokovni nadzor nad njihovim delom;
2.
vodenje in upravljanje zbirk podatkov in evidenc homologiranih vozil, evidenc izdanih potrdil o skladnosti, zbirk podatkov in evidenc izdanih dovoljenj s področja dodatnega usposabljanja voznikov, registra šol vožnje, evidenc o opravljenih preizkusih usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem izpitu, evidenc o opravljenih izpitih in preizkusih usposobljenosti za kontrolorje in vodje tehničnih pregledov ter referente, neodvisnega preiskovanja dejavnikov za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom, vzgojnih in preventivnih akcij, kolesarskih izpitov in tekmovanj, priznanj in nagrad;
3.
zagotavljanje opravljanja vozniških izpitov;
4.
naloge s področja ugotavljanja skladnosti vozil.
(2)
Strokovne naloge javne agencije so:
1.
izvajanje izobraževalnih programov s področja voznikov in vozil;
2.
načrtovanje, vodenje in usklajevanje strokovnih nalog s področja varnosti cestnega prometa, potrebnih za izvajanje nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, ter izvedbenih načrtov, ki zahtevajo sodelovanje državnih organov, lokalnih skupnosti, drugih organizacij, civilne družbe in strokovnjakov za varnost cestnega prometa (v nadaljnjem besedilu: strokovnjaki);
3.
razvijanje in pospeševanje prometne vzgoje, izdajanje in priprava prometnovzgojnih publikacij in drugega gradiva (letaki, plakati, brošure, filmi, spletno gradivo ipd.), razvijanje in izvajanje preventivnih programov, kampanj in akcij za varnost cestnega prometa;
4.
strokovna pomoč in sodelovanje s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni, koordinacija in spremljanje njihovih aktivnosti, zagotavljanje preventivnih gradiv in možno sofinanciranje preventivnih aktivnosti na lokalni ravni.
(3)
Analitsko-raziskovalne naloge javne agencije so:
1.
priprava analiz in poročil, ocenjevanje stanja varnosti cestnega prometa in sodelovanje pri oblikovanju politike na tem področju;
2.
proučevanje, načrtovanje, analiziranje in predlaganje strokovnih podlag za izdelavo nacionalnega programa varnosti cestnega prometa ter drugih strateških dokumentov in predpisov s tega področja;
3.
organiziranje in opravljanje analitskega in raziskovalnega dela ter izdajanje strokovnih mnenj in ekspertiz o varnosti cestnega prometa, pa tudi spodbujanje raziskovalnega dela na tem področju pri drugih izvajalcih.
(4)
Javna agencija opravlja tudi naslednje naloge:
1.
načrtovanje, organizacija in izvajanje neodvisnega raziskovanja dejavnikov za nastanek prometnih nesreč;
2.
preverjanje varnosti cestne infrastrukture v vseh fazah načrtovanja in obratovanja, ki temelji na presoji idejne zasnove in projektne dokumentacije ter pregledu obstoječe cestne infrastrukture;
3.
organiziranje usposabljanja izvajalcev programov usposabljanja, določenih s tem zakonom, ter razvijanje in izvajanje različnih oblik dodatnega usposabljanja udeležencev v cestnem prometu;
4.
organiziranje in razvijanje mednarodnega sodelovanja na področjih voznikov, vozil, preventivnega, vzgojnega in raziskovalnega dela ter na drugih področjih, pomembnih za varnost cestnega prometa;
5.
sodelovanje z raziskovalnimi in vzgojno-izobraževalnimi zavodi, gospodarskimi organizacijami in združenji, državnimi organi, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v lokalnih skupnostih ter s posameznimi znanstvenimi delavci in strokovnjaki, ki delujejo na področjih, pomembnih za varnost cestnega prometa;
6.
sodelovanje z nevladnimi in drugimi organizacijami civilne družbe, ki delujejo na področjih, pomembnih za varnost cestnega prometa, ter sofinanciranje njihovih preventivnih aktivnosti;
7.
podeljevanje priznanj in nagrad na področju preventive, vzgoje in varnosti cestnega prometa;
8.
druge naloge v skladu s predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa.
10. člen
(organi javne agencije)
(1)
Organa javne agencije sta svet javne agencije in direktorica oziroma direktor (v nadaljnjem besedilu: direktor).
(2)
Svet javne agencije sestavlja devet članov, ki jih ustanovitelj v svet javne agencije imenuje za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Pet članov sveta javne agencije imenuje neposredno, štiri člane pa na podlagi javnega poziva izmed predstavnikov uporabnikov, strokovnih organizacij in organizacij civilne družbe.
(3)
Člani sveta javne agencije ne smejo biti:
-
osebe, ki so zaposlene ali so člani upravnega ali nadzornega organa pravne osebe, ki opravlja dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati javna agencija, ali imajo lastninske deleže v pravnih osebah, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati javna agencija, ali v pravnih osebah, ki imajo lastninski delež v takih pravnih osebah, ter
-
osebe, katerih zakonec, zunajzakonski partner ter sorodnik v ravni vrsti do vključno drugega kolena je član upravnega ali nadzornega organa pravne osebe, ki opravlja dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati javna agencija, ali ima lastninske deleže v pravnih osebah, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati javna agencija, ali v pravnih osebah, ki ima lastninski delež v takih pravnih osebah.
(4)
Svet javne agencije ima na področju preventive in vzgoje posvetovalno telo – Odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, ki daje pobude in predloge za načrtovanje programa dela javne agencije in finančnega načrta na področju preventive in vzgoje. Sestavljajo ga predstavniki svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu lokalnih skupnosti ter predstavniki strokovne javnosti in civilne družbe. Število članov, način njihovega imenovanja, vsebino in način dela določa ustanovitveni akt. Svet javne agencije ima lahko poleg navedenega tudi druga posvetovalna telesa.
(5)
Za direktorja javne agencije je lahko imenovana oseba, ki:
1.
ima raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje;
2.
ima najmanj deset let delovnih izkušenj, ki jih je pridobila z delom na delovnih mestih, za katere je zahtevana najmanj izobrazba, določena v prejšnji točki, od tega najmanj sedem let vodstvenih izkušenj;
3.
je strokovnjak na področju dela javne agencije;
4.
ima znanje angleškega ali nemškega jezika;
5.
je državljan Republike Slovenije;
6.
izpolnjuje zahteve iz šestega in devetega odstavka tega člena;
7.
izpolnjuje druge pogoje, določene z zakonom, ki ureja javne agencije.
(6)
Direktor javne agencije ne sme:
-
sam kot fizična oseba poslovno sodelovati s fizičnimi ali pravnimi osebami, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati javna agencija,
-
biti član upravnega ali nadzornega organa pravne osebe, ki poslovno sodeluje s fizičnimi ali pravnimi osebami, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati javna agencija,
-
imeti lastniških deležev v pravnih osebah, ki poslovno sodelujejo s fizičnimi ali pravnimi osebami, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati javna agencija, ali v pravnih osebah, ki imajo lastniški delež v takih pravnih osebah.
(7)
Prepovedano poslovno sodelovanje iz prejšnjega odstavka ne vključuje poslovnega sodelovanja zaradi uporabe javno dostopnih storitev, ki jih zagotavljajo fizična ali pravne osebe, ki opravljajo dejavnosti na področju, ki ga je pristojna urejati javna agencija.
(8)
Direktorja javne agencije imenuje ustanovitelj na podlagi javnega natečaja v skladu s pogoji in kriteriji, določenimi v petem odstavku tega člena, in zakonom, ki ureja javne agencije. Direktor je imenovan za dobo petih let in je lahko ponovno imenovan.
(9)
Direktor javne agencije, njegov zakonec, zunajzakonski partner ter sorodnik v ravni vrsti do vključno drugega kolena ne smejo:
-
sami kot fizične osebe opravljati dejavnosti na področju, ki ga je pristojna urejati javna agencija,
-
biti člani upravnega ali nadzornega organa pravne osebe, ki opravlja dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati javna agencija,
-
imeti lastniških deležev v pravnih osebah, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati javna agencija, ali v pravnih osebah, ki imajo lastniški delež v takih pravnih osebah.
11. člen
(financiranje javne agencije)
(1)
Javna agencija se financira:
1.
s sredstvi državnega proračuna, pridobljenimi na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za promet,
2.
s prihodki, pridobljenimi s prodajo blaga in storitev na trgu,
3.
z drugimi prihodki, skladno s predpisi.
(2)
Prihodki javne agencije so namenjeni izvajanju dejavnosti in nalog javne agencije, določenih v 9. členu tega zakona in aktu o ustanovitvi javne agencije, zagotavljanju pogojev za delovanje javne agencije in financiranju odhodkov, povezanih s tekočim poslovanjem javne agencije, kot so stroški dela, stroški materiala in storitev, stroški amortizacije in drugi stroški.
(3)
O uporabi presežka prihodkov nad odhodki in o pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki odloča svet javne agencije na predlog direktorja javne agencije, v soglasju z ustanoviteljem.
(4)
Prihodke iz proračuna in odhodke iz sredstev proračuna evidentira ločeno od prihodkov in odhodkov iz izvajanja storitev na trgu in prodaje blaga. Presežek prihodkov nad odhodki sredstev iz proračuna javna agencija vplača v proračun. Ustanovitelj ne krije presežka odhodkov nad prihodki iz naslova izvajanja dejavnosti na trgu.
(5)
Javna agencija za svoje storitve, ki jih opravlja za posameznike in pravne osebe, v skladu z zakonom, ki ureja javne agencije, izda tarifo, s katero določi višino plačil za svoje storitve.
IV. PRISTOJNOSTI IN POOBLASTILA
12. člen
(pristojnost za odločanje v upravnih zadevah)
V upravnih zadevah, v katerih na prvi stopnji na podlagi tega zakona odločajo javna agencija in upravne enote, na drugi stopnji odloča ministrstvo, pristojno za promet, če ta zakon ne določa drugače.
13. člen
(pooblastila vlade)
Vlada Republike Slovenije z uredbo določi ceno programa dodatnega usposabljanja za voznika začetnika.
14. člen
(pooblastila ministra, pristojnega za promet)
(1)
Minister, pristojen za promet:
1.
izda natančnejše predpise o opremljenosti in delu šol vožnje, načinu vodenja predpisanih evidenc in natančneje določi program usposabljanja kandidatov za voznike;
2.
izda natančnejše predpise o obliki, načinu in pogojih vodenja registra kandidatov za voznike, evidenčnega kartona vožnje, dnevnega razvida vožnje, dnevnika usposabljanja ter izpisnega lista;
3.
izda predpise o označevanju vozil, na katerih se usposabljajo kandidati za voznike, o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati ta vozila, in predpiše vsebino, barvo, obliko in dimenzije svetlobnih tabel ter tablic »L«;
4.
določi program in natančnejše pogoje za izvajanje izobraževanja in dodatnega usposabljanja ter način izvajanja in preverjanja znanja za učitelja vožnje;
5.
določi program in natančnejše pogoje za izvajanje izobraževanja in dodatnega usposabljanja ter način izvajanja in preverjanja znanja za učitelja predpisov in strokovnega vodjo šole vožnje;
6.
predpiše obrazec dovoljenja za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodjo šole vožnje ter določi postopek izdaje in podaljšanja veljavnosti, zamenjave dovoljenj in vodenja evidenc;
7.
določi ceno tiskovin in obrazcev, ki se uporabljajo pri izvrševanju predpisov o voznikih;
8.
izda natančnejše predpise o obliki, načinu in pogoje vodenja registra šol vožnje;
9.
predpiše vsebino in obseg preizkusa vožnje za osebe, ki so v okviru zdravstvenega pregleda voznika napotene na preizkus vožnje v šolo vožnje;
10.
predpiše način označitve vozila pri vožnji s spremljevalcem;
11.
predpiše obseg in vsebino programa dodatnega usposabljanja za voznike začetnike;
12.
predpiše obrazec kartona voznika začetnika;
13.
predpiše obrazec dovoljenja za izvajalca programa vadbe varne vožnje in skupinskih delavnic;
14.
predpiše obseg in vsebino programa usposabljanja za izvajalce dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in izpita ter obseg in vsebino programa rednega izpopolnjevanja znanja za osebe, ki izvajajo dodatno usposabljanje;
15.
predpiše natančnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik za izvajanje programov dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov;
16.
predpiše natančnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik za izvajanje programov dodatnega usposabljanja za varno vožnjo;
17.
predpiše obseg in vsebino programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo ter obrazec potrdila o opravljenem programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo;
18.
predpiše program in natančnejše pogoje za izvajanje edukacijskih in psihosocialnih delavnic;
19.
izda natančnejše predpise o programu, pogojih, ocenjevanju in načinu opravljanja vozniškega izpita za voznika motornih vozil;
20.
določi kraje in kategorije vozil, za katere se v posameznem kraju glede na predpisane pogoje za opravljanje vozniškega izpita in značilnosti cestnega prometa (gostota cestnega prometa, raznolikost udeležencev v cestnem prometu, obseg, vrsta in raznolikost infrastrukture) lahko opravljajo vozniški izpiti;
21.
izda natančnejše predpise o vodenju izpitne dokumentacije, vodenju, posredovanju in objavljanju statističnih podatkov o vozniških izpitih ter o evidencah, ki jih vodi javna agencija v zvezi z opravljanjem vozniških izpitov;
22.
določi program usposabljanja in postopek preizkusa usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem izpitu;
23.
predpiše obrazec vozniškega dovoljenja ter postopek za izdajo, podaljšanje veljavnosti, nadomestitev in zamenjavo vozniških dovoljenj, enotne kode pripomočkov, ki jih mora voznik uporabljati pri vožnji vozila, in omejitev ter način vodenja evidenc;
24.
predpiše načine in postopke kontrole ter opremo inšpektorjev.
(2)
Minister, pristojen za promet, na javnem razpisu izbere organizacijo:
1.
za izdelavo obrazcev vozniških dovoljenj, obrazcev vlog za izdajo vozniških dovoljenj, obrazcev dovoljenj za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodjo oziroma strokovno vodjo (v nadaljnjem besedilu: strokovni vodja) šole vožnje ter obrazcev potrdil o opravljenem vozniškem izpitu in drugih obrazcev, ki se izdajajo na podlagi tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov ter vsebujejo predpisane zaščitne elemente;
2.
za personalizacijo obrazcev vozniških dovoljenj.
15. člen
(pooblastila ministra, pristojnega za zdravje)
Minister, pristojen za zdravje:
1.
izda predpise o vrsti in obsegu zdravstvenih pregledov, ki jih morajo opraviti kandidati za voznike in vozniki motornih vozil po tem zakonu in predpiše način, postopek izdaje ter obliko in vsebino zdravniških spričeval in potrdil o opravljenem pregledu;
2.
določi pogoje, ki jih morajo za izvajanje zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izpolnjevati javni zdravstveni zavodi in druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na področju medicine dela, prometa in športa (v nadaljnjem besedilu: izvajalci zdravstvene dejavnosti);
3.
določi pogoje, ki jih morajo za izvajanje kontrolnih zdravstvenih pregledov izpolnjevati izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo dejavnost medicine dela, prometa in športa, ter pogoje za odvzem javnega pooblastila izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo dejavnost medicine dela, prometa in športa za opravljanje kontrolnih zdravstvenih pregledov voznikov motornih vozil in zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike, ki jim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja;
4.
na podlagi javnega poziva pooblasti izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo dejavnost medicine dela, prometa in športa (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci zdravstvene dejavnosti), za opravljanje kontrolnih zdravstvenih pregledov voznikov motornih vozil in zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike, ki jim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja;
5.
imenuje posebno zdravstveno komisijo, ki opravlja zdravstvene preglede po ugovoru kandidata za voznika in voznika motornega vozila, ki se ne strinja z zdravniškim spričevalom o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil ter predčasne ponovne zdravstvene preglede;
6.
določi izvajalca zdravstvene dejavnosti za ugotavljanje zmožnosti za vožnjo oseb, ki morajo zaradi omejene telesne zmožnosti voziti prilagojeno vozilo, in za ugotavljanje prilagojenosti vozil za te osebe;
7.
določi pogoje za izvajanje usposabljanj iz prve pomoči, program izpita iz prve pomoči ter način vodenja evidenc o opravljenem izpitu iz prve pomoči;
8.
za opravljanje izpita in izvajanje usposabljanj iz prve pomoči pooblasti drugo organizacijo, ki izpolnjuje predpisane pogoje, če pristojna organizacija Rdečega križa ne izpolnjuje pogojev za izvajanje usposabljanj iz prve pomoči;
9.
določi pogoje za oprostitev opravljanja izpita iz prve pomoči za kandidata za voznika;
10.
predpiše merila za oblikovanje cen zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznikov.
16. člen
(pooblastila ministra, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo)
Minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo:
1.
predpiše program usposabljanja za varno delo s traktorji in traktorskimi priključki;
2.
predpiše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije oziroma zavodi za izvajanje programa iz prejšnje točke;
3.
pooblasti organizacije oziroma zavode za izvajanje programa iz 1. točke tega člena;
4.
določi način izvajanja usposabljanja in način preverjanja usposobljenosti za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki, obliko in vsebino potrdila o usposobljenosti ter način vodenja evidenc; evidenca mora vsebovati naslednje podatke: osebno ime, enotno matično številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), stalno oziroma začasno prebivališče, datum začetka in zaključka usposabljanja, številko izdanega potrdila o usposobljenosti;
5.
predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati izobraževalna ustanova s področja kmetijstva in gozdarstva za pripravo gradiv ter usposabljanje izvajalcev programa usposabljanja za varno delo s traktorji in traktorskimi priključki;
6.
na javnem razpisu izbere izobraževalno ustanovo s področja kmetijstva in gozdarstva za pripravo gradiv ter usposabljanje izvajalcev programa usposabljanja za varno delo s traktorji in traktorskimi priključki.
17. člen
(pooblastila direktorja javne agencije)
Direktor javne agencije:
1.
pooblasti pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika za izvajanje programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov, programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo in programa izobraževanja in dodatnega usposabljanja izvajalcev programov dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in za varno vožnjo;
2.
imenuje komisijo, pred katero bodo opravljali izpit oziroma preizkus:
-
kandidati za učitelja vožnje in učitelji vožnje,
-
kandidati za učitelja predpisov in učitelji predpisov,
-
kandidati za strokovnega vodjo šole vožnje,
-
kandidati za izvajalca usposabljanj voznikov začetnikov,
-
kandidati za izvajalca vadbe varne vožnje,
-
osebe, ki opravljajo preizkus usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem izpitu.
3.
pooblasti osebo za ocenjevanje na vozniškem izpitu.
18. člen
(pooblastila ministra, pristojnega za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1)
Minister, pristojen za obrambo, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, podrobneje predpiše način in pogoje za vožnjo vojaških vozil, pri čemer določi zlasti število oseb in pogoje za prevoz oseb ter kategorijo vozniškega dovoljenja in vojaško usposobljenost voznikov.
(2)
Minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, ter z ministrom, pristojnim za promet, podrobneje določi:
-
program in način izvajanja usposabljanja ter način preverjanja usposobljenosti za vožnjo manjših gasilskih vozil, vozil policije, reševalnih vozil in specialnih vozil za izvajanje nujne medicinske pomoči, ki se uporabljajo v okviru javne zdravstvene službe in vojaške zdravstvene službe (v nadaljnjem besedilu: reševalna vozila), posebej označenih intervencijskih vozil civilne zaščite, gorske, jamarske ter podvodne javne reševalne službe in mobilne enote ekološkega laboratorija, ki se uporabljajo za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči (v nadaljnjem besedilu: intervencijska vozila civilne zaščite),
-
pogoje za izvajanje usposabljanja in preverjanje usposobljenosti,
-
obrazec potrdila o usposobljenosti za vožnjo,
-
vzpostavitev ter način vodenja evidence o opravljenem programu usposabljanja in preverjanju usposobljenosti ter izdanih potrdilih o usposobljenosti za vožnjo.
19. člen
(pooblastilo za izvajanje ukrepov po tem zakonu)
Pooblaščene uradne osebe (policija in inšpektorji), ki izvajajo nadzor nad izvrševanjem tega zakona, pri nadzoru uporabljajo ukrepe, določene s tem zakonom ali drugimi predpisi, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa.
V. POOBLASTILA INŠPEKCIJSKIH IN DRUGIH NADZORNIH ORGANOV
20. člen
(strokovni nadzor)
(1)
Strokovni nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na vozniška dovoljenja, vozniške izpite in programe izobraževanja in dodatnega usposabljanja, ki jih izvaja javna agencija, opravlja ministrstvo, pristojno za promet.
(2)
Strokovni nadzor nad vsebino, obsegom, strokovnostjo in kakovostjo izvajanja dela subjektov, ki usposabljajo kandidate za voznike, izvajajo programa dodatnega usposabljanja za voznike začetnike in za varno vožnjo ter izvajajo programe izobraževanja in dodatna usposabljanja izvajalcev programov dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in za varno vožnjo, opravlja javna agencija.
(3)
Na podlagi ugotovitev pri strokovnem nadzoru, obvestil inšpektorata, pristojnega za promet, in policije, javna agencija:
1.
izda poročilo o delu subjekta iz prejšnjega odstavka;
2.
izda pisno opozorilo, če ugotovi, da:
-
pooblaščena organizacija ali šola vožnje ne izvaja usposabljanj po predpisanem programu in trajanju programa,
-
pooblaščena organizacija ne javi sprememb iz sedmega odstavka 45. člena tega zakona ali šola vožnje ne javi sprememb iz šestega odstavka 28. člena tega zakona,
-
šola vožnje ne izda izpisnega lista na zahtevo kandidata za voznika,
-
pooblaščena organizacija na predpisan način ne vodi evidence o udeležencih programov izobraževanj in dodatnih usposabljanj ali šola vožnje na predpisan način ne vodi ali hrani registra kandidatov, evidenčnega kartona vožnje, dnevnega razvida vožnje, izpisnega lista ali dnevnika usposabljanja iz teorije,
-
pooblaščena organizacija ali šola vožnje javne agencije ne obvešča o izvajanju usposabljanj v skladu s tem zakonom,
-
šola vožnje izvaja teoretični del usposabljanja kandidatov za voznika na naslovu učilnice ali praktični del usposabljanja kandidatov za voznika na naslovu oziroma lokaciji vadbene površine, ki nista vpisani v register šol vožnje.
(4)
Na podlagi ugotovitev pri strokovnem nadzoru, obvestil inšpektorata, pristojnega za promet, in policije, javna agencija pooblaščeni organizaciji odvzame pooblastilo ali izbriše šolo vožnje iz registra šol vožnje, če ugotovi, da:
-
so bila subjektu iz drugega odstavka tega člena izdana tri ali več kot tri pisna opozorila v obdobju zadnjih dveh let,
-
pooblaščena organizacija ali šola vožnje ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za izvajanje programov usposabljanj po tem zakonu,
-
pooblaščena organizacija ali šola vožnje izvaja programe usposabljanj, pa ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za izvajanje programov usposabljanj po tem zakonu,
-
je pooblaščena organizacija izdala potrdilo o opravljenem programu, vendar programa ni izvedla, ali je šola vožnje v evidenčni karton vožnje vpisala zaključen teoretični ali praktični del usposabljanja, usposabljanja pa ni izvedla,
-
pooblaščena organizacija ali šola vožnje ne vodi evidenc, ki jih mora voditi na podlagi tega zakona.
(5)
Strokovni nadzor nad delom ocenjevalca na vozniškem izpitu izvaja javna agencija.
(6)
Strokovni nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na usposabljanje za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki, opravlja ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo. Pri nadzoru se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na strokovni nadzor.
20.a člen
(strokovni nadzor ministrstva, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Strokovni nadzor nad vsebino, obsegom, strokovnostjo in kakovostjo izvajanja usposabljanja za vožnjo manjših gasilskih vozil, vozil policije, reševalnih vozil in intervencijskih vozil civilne zaščite, opravlja ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri nadzoru se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na strokovni nadzor.
21. člen
(pooblastila policije in vojaške policije)
(1)
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, ki določajo prekrške v cestnem prometu, izvaja policija.
(2)
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, ki določajo prekrške voznikov vojaških vozil v cestnem prometu, izvaja vojaška policija.
22. člen
(pooblastila inšpektorata, pristojnega za promet)
(1)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na delo subjektov, ki usposabljajo kandidate za voznike, izvajajo programe za voznike začetnike in programe dodatnih izobraževanj in usposabljanj voznikov, opravljajo inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi inšpektorata, pristojnega za promet.
(2)
Če kršitev določb tega zakona določa prekršek, povezan z delom subjektov iz prejšnjega odstavka, in v primerih, ko ni podana pristojnost policije iz prejšnjega člena, inšpektorat, pristojen za promet, opravlja tudi naloge prekrškovnega organa.
23. člen
(pooblastila inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na usposabljanje za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki, opravlja inšpektorat, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo. Pri nadzoru se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na inšpekcijski nadzor.
23.a člen
(pooblastila inšpektorata, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na usposabljanje za vožnjo manjših gasilskih vozil, vozil policije, reševalnih vozil in intervencijskih vozil civilne zaščite, opravlja inšpektorat, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri nadzoru se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na inšpekcijski nadzor.
24. člen
(pooblastila inšpektorja)
(1)
Inšpekcijski nadzor opravljajo inšpektorji v prostorih šole vožnje in pooblaščenih organizacij, v okviru pooblastil, določenih s tem zakonom, pa tudi v cestnem prometu. Inšpekcijski nadzor nad delom subjektov, ki usposabljajo kandidate za voznike, opravlja inšpektor tudi v vozilih, s katerimi se kandidati za voznike usposabljajo v vožnji.
(2)
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pravico pregledati prostore, naprave in opremo, ki se uporablja pri izvajanju določb tega zakona, ter pogodbe, evidence, ki jih šole vožnje in pooblaščene organizacije vodijo na podlagi tega zakona, ter listine, spise in druge dokumente, ki se nanašajo na izvajanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov.
(3)
Inšpektor sme ugotavljati istovetnost oseb, ki v šolah vožnje in pooblaščenih organizacijah opravljajo dela, nad izvajanjem katerih se opravlja nadzor, ter preveriti, ali te osebe izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela, predpisane s tem zakonom.
(4)
Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pravico pridobiti tudi podatke o tehničnem in drugem varovanju prostorov, naprav, opreme, evidenc in listin, obrazcev ter pečatov ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora in pooblastili, ki jih ima na podlagi tega zakona in zakona, ki ureja inšpekcijsko nadzorstvo.
(5)
Z globo 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki inšpektorju ne omogoči opravljanja dejanj iz tretjega odstavka tega člena, njuna odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
(6)
Z globo 160 eurov se za prekršek kaznuje oseba iz tretjega odstavka tega člena, če ne izkaže svoje identitete na inšpektorjevo zahtevo.
25. člen
(pooblastila inšpektorja v cestnem prometu)
(1)
Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pravico ustaviti vozilo in pregledati naprave in opremo na vozilu, dokumente in druga dokazila, ki jih mora imeti pri sebi voznik v učnem procesu, učitelj vožnje, spremljevalec ali kandidat za voznika.
(2)
V ta namen uporablja označena službena vozila in posebno tehnično in svetlobno opremo.
26. člen
(ukrepi inšpektorja)
(1)
Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da šola vožnje ali pooblaščena organizacija krši določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov, ima po tem zakonu pravico in dolžnost:
1.
odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi;
2.
pooblaščeni organizaciji ali šoli vožnje po tem zakonu začasno prepovedati opravljanje dela za izvajanje določb tega zakona do odprave nepravilnosti in pomanjkljivosti;
3.
prepovedati, da opravlja delo oseba, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje dela ali če ga opravlja v času, ko ji je omejena pravica opravljati to delo.
(2)
Če se pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da se kandidat za voznika, voznik začetnik ali voznik na dodatnem izobraževanju in usposabljanju ni usposabljal po predpisanem programu, inšpektor z odločbo odredi, da se mora ta oseba ponovno usposobiti po predpisanem programu, stroške ponovnega usposabljanja pa krije šola vožnje ali pooblaščena organizacija, ki te osebe ni usposabljala po predpisanem programu.
(3)
Inšpektor mora javno agencijo obvestiti o ugotovljenih nepravilnostih iz 20. člena tega zakona ter odrejenih ukrepih iz 2. in 3. točke prvega ter drugega odstavka tega člena.
27. člen
(posredovanje in namen zbiranja osebnih podatkov)
(1)
Javna agencija, ministrstvo, pristojno za promet, policija, inšpektorat, pristojen za promet, upravna enota, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in občinski redarji imajo v zvezi z izvajanjem svojih zakonsko določenih nalog pravico obdelovati podatke o:
-
imetnikih vozniških dovoljenj,
-
kandidatih za voznike,
-
vozilih,
-
osebah, ki v šolah vožnje usposabljajo kandidate za voznike ter v pooblaščenih organizacijah izvajajo programe dodatnih usposabljanj voznikov in izvajalcev, o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju oseb, ki v šolah vožnje usposabljajo kandidate za voznike ter v pooblaščenih organizacijah izvajajo programe dodatnih usposabljanj voznikov in izvajalcev,
-
neporavnanih finančnih obveznostih gospodarskih družb, javnih in zasebnih izobraževalnih zavodov in drugih pravnih oseb zasebnega prava, samostojnih podjetnikov posameznikov, ki so podali vlogo za opravljanje dejavnosti šol vožnje oziroma to dejavnost že opravljajo,
-
prekrških in kaznivih dejanjih voznikov, storjenih v cestnem prometu, ter
-
izrečenih kaznih in ukrepih.
(2)
Podatke o imetnikih vozniških dovoljenj in podatke iz drugih evidenc, predpisanih v tem zakonu, ki jih potrebujejo v zvezi z izvajanjem nalog, določenih s tem zakonom in podzakonskimi akti, izdanimi na njegovi podlagi, imajo pravico obdelovati tudi drugi organi in organizacije, kadar izvajajo javna pooblastila.
(3)
Organi in organizacije, ki zbirajo podatke, potrebne za izvajanje tega zakona, morajo te podatke brezplačno posredovati organom in organizacijam iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4)
Nacionalne kontaktne točke v državah članicah Evropske unije, določene za čezmejno izmenjavo podatkov o vozniških dovoljenjih, imajo pravico pridobiti podatke iz prvega odstavka 70. člena tega zakona, kadar jih pristojni organi države članice Evropske unije potrebujejo za izvrševanje nalog, povezanih z izdajo, zamenjavo, nadomestitvijo, podaljšanjem ali razveljavitvijo vozniškega dovoljenja. Posredovanje podatkov je brezplačno in se zagotavlja z avtomatizirano izmenjavo podatkov prek omrežja Evropske unije za vozniška dovoljenja.
(5)
Naloge nacionalne kontaktne točke kot pristojnega organa za čezmejno posredovanje in izmenjavo podatkov iz evidence vozniških dovoljenj opravlja ministrstvo, pristojno za promet.
(6)
Osebni podatki v evidencah in registrih po tem zakonu se obdelujejo za naslednje namene:
-
spremljanje voznika in njegove pravice do vožnje motornih in priklopnih vozil različnih kategorij,
-
spremljanje kandidatov za voznike, njihovega usposabljanja in opravljanja vozniškega izpita,
-
spremljanje usposobljenosti izvajalcev programov usposabljanj in članov komisij iz tega zakona.
(7)
Osebni podatki v evidencah in registrih se obdelujejo tudi zaradi njihovega posredovanja organom in organizacijam, ki imajo za izvajanje zakonsko določenih nalog pravico obdelovati te podatke.
VI. USPOSABLJANJE KANDIDATOV ZA VOZNIKE
28. člen
(opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov za voznike)
(1)
Dejavnost usposabljanja kandidatov za voznike opravljajo gospodarske družbe, javni in zasebni izobraževalni zavodi in druge pravne osebe zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, policija in vojska, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 30. členu tega zakona in drugih predpisih (v nadaljnjem besedilu: šola vožnje).
(2)
Dejavnost usposabljanja kandidatov za voznike v Republiki Sloveniji lahko opravljajo tudi pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki s sedežem v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali s sedežem v državi, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice), ki izpolnjujejo s tem zakonom določene pogoje za opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov za voznike. Dejavnost se lahko opravlja stalno, prek ustanovljene podružnice v Republiki Sloveniji, ali občasno oziroma začasno (v nadaljnjem besedilu: čezmejno), če so izpolnjeni pogoji za zakonito opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov za voznike v državi sedeža.
(3)
Vloga za opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov za voznike se vloži pri javni agenciji. Za opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov za voznike javna agencija izda odločbo. Odločba se izda za tisto kategorijo motornih vozil, za katero šola vožnje izpolnjuje predpisane pogoje. Javna agencija izda odločbo tudi za čezmejno opravljanje dejavnosti, vendar le tisti pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki ima v državi pogodbenici, kjer ima sedež, enakovredno dovoljenje za opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov za voznike in izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 30. člena tega zakona.
(4)
Javna agencija mora o vlogi za čezmejno opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov za voznike odločiti v roku 45 dni od prejema popolne vloge. Če to opravičuje zahtevnost zadeve, lahko javna agencija rok za izdajo odločbe pred njegovim potekom s sklepom podaljša, vendar največ za 45 dni. Podaljšanje in trajanje podaljšanja roka mora v sklepu utemeljiti. Če javna agencija ne izda odločbe v predpisanem roku, se šteje, da je bila odločba o vpisu šole vožnje v register šol vožnje izdana.
(5)
Šola vožnje sme začeti opravljati dejavnost usposabljanja kandidatov za voznike, ko jo javna agencija vpiše v register šol vožnje.
(6)
Šola vožnje, vpisana v register šol vožnje, mora v 15 dneh javno agencijo pisno obvestiti o vsaki spremembi, ki je nastala po vpisu v register šol vožnje, vezano na podatke v registru šol vožnje.
(7)
Če je šola vožnje izbrisana iz registra šol vožnje zaradi ugotovljenih nepravilnosti v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, se sme ponovni vpis v register izvesti po preteku treh let od izdane odločbe o izbrisu iz registra šol vožnje. V tem roku se v register šol vožnje ne vpiše šola vožnje, katere zakoniti zastopnik ali strokovni vodja šole vožnje je oseba, ki je bila zakoniti zastopnik ali strokovni vodja šole vožnje, izbrisane iz registra šol vožnje.
(8)
Če je šola vožnje izbrisana iz registra šol vožnje zaradi ugotovljenih nepravilnosti v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, sme strokovni vodja šole vožnje, izbrisane iz registra šol vožnje, opravljati delo strokovnega vodje v drugi šoli vožnje po preteku enega leta od izdane odločbe o izbrisu šole vožnje iz registra šol vožnje.
(9)
Z globo 800 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo šestega odstavka tega člena, njuna odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
29. člen
(register šol vožnje)
(1)
Register šol vožnje vodi javna agencija. Podatki, vpisani v register šol vožnje, so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati izpis iz registra.
(2)
Register šol vožnje vsebuje naslednje podatke:
1.
številko vpisa v register;
2.
matično številko poslovnega subjekta;
3.
naziv šole vožnje;
4.
sedež in naslov poslovnega prostora;
5.
statusno obliko;
6.
osebno ime učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodje šole vožnje;
7.
številko dovoljenja oziroma potrdila za opravljanje dela učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodje šole vožnje;
8.
naslov učilnice, kjer šola vožnje opravlja dejavnost;
9.
naslov oziroma lokacijo vadbene površine;
10.
registrske oznake vozil, ki jih šola vožnje uporablja za praktični del usposabljanja kandidatov za voznike;
11.
kategorije, za katere je registrirana;
12.
datum vpisa v register.
30. člen
(pogoji za opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov)
(1)
Šola vožnje mora imeti:
1.
učilnico, ki je funkcionalno opremljena za nemoteno poučevanje odraslih oseb. Šola vožnje, ki izvaja teoretični del usposabljanja kandidatov za voznike tudi na daljavo, mora imeti v učilnici strojno in programsko opremo za izvajanje teoretičnega dela usposabljanja kandidatov za voznike na daljavo, ki omogoča stalno in sledljivo beleženje prisotnosti kandidatov za voznike pri usposabljanju;
2.
poslovni prostor, namenjen za sprejem strank, delo strokovnega vodje šole vožnje, administrativne zadeve in arhiviranje gradiva;
3.
najmanj eno vozilo, opremljeno za poučevanje kandidatov za voznike tistih kategorij, za katere je vpisana v register šol vožnje, razen za kategoriji B1, C1 in C1E, če se kandidat za voznika usposablja z vozilom, ki ga zagotovi sam, in je šola vožnje vpisana v register šol vožnje za kategorijo B, C oziroma CE;
4.
vadbeno površino, na kateri je mogoče izvajati predpisane vaje s prve učne stopnje programa usposabljanja kandidatov za voznike.
(2)
V šolah vožnje smejo usposabljati kandidate za voznike samo učitelji vožnje in učitelji predpisov, ki imajo veljavna dovoljenja za opravljanje tega dela ter delo opravljajo kot samozaposlene osebe ali na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas.
(3)
Za izvajanje dejavnosti usposabljanja kandidatov mora šola vožnje zagotavljati tudi strokovnega vodjo šole vožnje, ki ima veljavno dovoljenje za strokovnega vodjo šole vožnje ter delo opravlja kot samozaposlena oseba ali na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas s polnim delovnim časom, in sicer samo v eni šoli vožnje. Strokovni vodja šole vožnje:
1.
je odgovoren za vodenje izvajanja dejavnosti;
2.
skrbi za informiranje in izobraževanje učiteljev vožnje in učiteljev predpisov;
3.
učitelje vožnje in učitelje predpisov napoti na redno obnavljanje in dopolnjevanje znanja;
4.
je odgovoren za pravilno vodenje evidenc iz 44. člena;
5.
obvešča javno agencijo o izvajanju usposabljanja kandidatov za voznike v skladu z dvanajstim odstavkom 39. člena tega zakona;
6.
sodeluje z javno agencijo in občasno spremlja izpitne vožnje;
7.
svetuje kandidatom za voznike;
8.
predstavlja šolo vožnje pred javno agencijo;
9.
je odgovoren – v skladu s predpisano vsebino in obsegom usposabljanja – za strokovnost in kakovost izvajanja usposabljanja kandidatov za voznike.
(4)
Predpise o varnosti cestnega prometa, osnove delovanja naprav in opreme na motornem vozilu, psihologijo v cestnem prometu in prometno etiko smejo v šoli vožnje poučevati:
1.
učitelji predpisov z veljavnim dovoljenjem za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa;
2.
učitelji vožnje z veljavnim dovoljenjem za učitelje vožnje, ki imajo najmanj izobrazbo, pridobljeno po višješolskih študijskih programih.
(5)
Praktični del usposabljanja smejo v šoli vožnje poučevati učitelji vožnje z ustreznim veljavnim dovoljenjem za učitelja vožnje.
(6)
Zakoniti zastopnik šole vožnje ne sme biti oseba, ki je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost, pravni promet, premoženje ali varnost javnega prometa z zaporno kaznijo najmanj treh let.
(7)
Šola vožnje mora ves čas delovanja izpolnjevati vse predpisane pogoje.
(8)
Šola vožnje mora teoretični in praktični del usposabljanja kandidatov za voznike opravljati na naslovu učilnice in naslovu oziroma lokaciji vadbene površine, ki sta vpisani v register šol vožnje.
(9)
Šola vožnje mora za opravljanje dejavnosti v glavni knjigi ločeno voditi analitični konto.
(10)
Z globo 1.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega, drugega, četrtega, petega, šestega ali devetega odstavka tega člena, njuna odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(11)
Z globo 1.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka tega člena, njuna odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
(12)
Z globo 1.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravi teoretični del usposabljanja kandidatov za voznike na naslovu učilnice ali praktični del usposabljanja kandidatov za voznike na naslovu oziroma lokaciji vadbene površine, ki nista vpisani v register šol vožnje, njuna odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
31. člen
(opremljenost vozil, na katerih se kandidati učijo vožnje)
(1)
Šola vožnje sme poučevati kandidata za voznika na vozilu, ki izpolnjuje predpisane pogoje, razen pri usposabljanju kandidatov za voznika kategorij B1, C1 in C1E, če se kandidat usposablja z vozilom, ki ga zagotovi sam.
(2)
Med učenjem kandidata za voznika smejo biti v motornem vozilu ali na njem samo kandidati šole vožnje, ki imajo pri sebi evidenčne kartone vožnje, učitelji vožnje, strokovni vodje šol vožnje, kandidati za učitelje vožnje, spremljevalci, starši, rejniki, skrbniki in osebe, ki opravljajo nadzor nad izvajanjem praktičnega dela programa usposabljanja.
(3)
Motorna vozila, na katerih se kandidati za voznika usposabljajo v praktičnem delu programa, morajo imeti na strehi svetlobno tablo z napisom »ŠOLA VOŽNJE L«. Vozila, ki nimajo strehe, priklopna vozila in vozila kategorij C1, C, D1 in D morajo biti namesto s svetlobno tablo med usposabljanjem kandidata za voznika označena s predpisanimi tablicami »L«. Če učitelj vožnje – pri usposabljanju kandidata za voznika kategorij AM, A1, A2, A, B1 in F – spremlja kandidata za voznika v drugem vozilu, se mora pri usposabljanju uporabljati naprava za dvosmerno komunikacijo.
(4)
Ne glede na prejšnji odstavek mora kandidat, ki se usposablja na motornem vozilu kategorij AM, A1, A2, A, in B1, pod pogojem, da se ne usposablja v vozilu z zaprto kabino in vgrajenim zadrževalnim sistemom, uporabljati zaščitno oblačilo ali telovnik, ki v vetru ne ovira kandidata. Zaščitno oblačilo ali telovnik mora biti v signalnih barvah in na zadnji strani označen s simbolom tablice »L«.
(5)
Z globo 800 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka tega člena, ali usposablja kandidata, ki ni opremljen v skladu s četrtim odstavkom tega člena, njuna odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(6)
Z globo 1.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njuna odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
32. člen
(pogoji za izdajo dovoljenja za delo učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodje šole vožnje)
(1)
Dovoljenje za učitelja vožnje določene kategorije lahko pridobi oseba, ki:
1.
ima najmanj srednjo strokovno ali srednjo izobrazbo;
2.
je zaključila program izobraževanja za učitelja vožnje ustrezne kategorije motornih vozil in opravila izpit pred komisijo, ki jo imenuje direktor javne agencije, ali ji je izdana odločba javne agencije o priznavanju poklicnih kvalifikacij;
3.
ima veljavno vozniško dovoljenje ustrezne kategorije najmanj pet let;
4.
ni pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje zoper življenje in telo, človekove pravice in svoboščine, delovno razmerje in socialno varnost, pravni promet, premoženje, gospodarstvo, spolno nedotakljivost, uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva, javni red in mir ali varnost javnega prometa;
5.
ni bila pravnomočno kaznovana za dva in več prekrškov zoper javni red in mir z elementi nasilja;
6.
ji v zadnjih treh letih ni:
-
bil izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja;
-
bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica;
-
bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja;
-
bila izrečena prepoved vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije.
(2)
Ne glede na 3. točko prejšnjega odstavka lahko dovoljenje za učitelja vožnje določene kategorije pridobi tudi oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje ustrezne kategorije najmanj dve leti, če že ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje druge kategorije najmanj tri leta.
(3)
Dovoljenje za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa lahko pridobi oseba, ki:
1.
ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po višješolskih študijskih programih;
2.
je zaključila program izobraževanja za učitelja predpisov in opravila izpit pred komisijo, ki jo imenuje direktor javne agencije, ali ji je izdana odločba javne agencije o priznavanju poklicnih kvalifikacij;
3.
ima najmanj tri leta vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B;
4.
ni pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje zoper življenje in telo, človekove pravice in svoboščine, delovno razmerje in socialno varnost, pravni promet, premoženje, gospodarstvo, spolno nedotakljivost, uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva, javni red in mir ali varnost javnega prometa.
(4)
Dovoljenje za strokovnega vodjo šole vožnje dobi oseba, ki:
1.
ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje in najmanj tri leta delovnih izkušenj na delovnem mestu učitelja vožnje;
2.
je zaključila program izobraževanja za vodjo šole vožnje in opravila izpit pred komisijo, ki jo imenuje direktor javne agencije, ali ji je izdana odločba javne agencije o priznavanju poklicnih kvalifikacij;
3.
ima veljavno dovoljenje za učitelja vožnje najmanj za vozila kategorije B;
4.
ni pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje zoper življenje in telo, človekove pravice in svoboščine, delovno razmerje in socialno varnosti, pravni promet, premoženje, gospodarstvo, spolno nedotakljivost, uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva, javni red in mir ali varnost javnega prometa.
33. člen
(pristojnost za izvajanje nalog v zvezi z opravljanjem dela učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodje šole vožnje)
(1)
Naloge pristojnega organa v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav pogodbenic za opravljanje reguliranih poklicev v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij), izvaja javna agencija.
(2)
Javna agencija ima kot pristojni organ v zvezi z izvajanjem nalog iz prejšnjega odstavka vse pravice in obveznosti, ki jih zakon, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, določa za pristojni organ. Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za izvajanje teh nalog uporabljajo določbe zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij.
(3)
Naloge iz prvega odstavka tega člena javna agencija izvaja kot javno pooblastilo po tem zakonu.
34. člen
(stalno opravljanje dela oziroma storitev učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodje šole vožnje)
(1)
Delo učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodje šole vožnje lahko v šoli vožnje, vpisani v register šol vožnje, opravlja tudi oseba, ki v državi pogodbenici opravlja delo usposabljanja kandidatov za voznike oziroma izpolnjuje pogoje, na podlagi katerih lahko opravlja delo usposabljanja kandidatov za voznike.
(2)
Oseba, ki želi opravljati delo iz prejšnjega odstavka, mora pri javni agenciji vložiti zahtevo za priznanje poklicne kvalifikacije z dokazili, v skladu z zakonom o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij.
(3)
Javna agencija na podlagi zahteve iz prejšnjega odstavka izda v primeru ustreznih poklicnih kvalifikacij odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije, v primeru neustreznih poklicnih kvalifikacij pa odločbo, v kateri pozove osebo, da za priznavanje poklicnih kvalifikacij opravi dopolnilni ukrep, v skladu z zakonom o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij. Zoper odločbi je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za promet.
35. člen
(začasno opravljanje dela oziroma storitev učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodje šole vožnje)
(1)
Delo učitelja vožnje, učitelja predpisov ali strokovnega vodje šole vožnje lahko v šoli vožnje, vpisani v register šol voženj, začasno opravljajo tudi ponudniki iz držav pogodbenic, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dela oziroma storitev v državi pogodbenici izvora in imajo veljavno vozniško dovoljenje.
(2)
Oseba, ki želi opravljati delo iz prejšnjega odstavka, mora pri javni agenciji vložiti pisno prijavo ter priložiti dokumente, ki jih pristojni organ lahko zahteva na podlagi zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij. Posamezniku javna agencija izda potrdilo o prejeti prijavi.
(3)
Upravna enota na podlagi potrdila iz prejšnjega odstavka posamezniku izda dovoljenje za opravljanje dela učitelja vožnje, učitelja predpisov ali strokovnega vodje šole vožnje. Dovoljenje se izda za dobo enega leta oziroma za krajši čas, če je taka omejitev določena v vozniškem dovoljenju. Veljavnost se lahko podaljša za eno leto oziroma za krajši čas, če je taka omejitev določena v vozniškem dovoljenju, na podlagi vložene ponovne prijave pri pristojnem organu.
36. člen
(izdaja in podaljšanje veljavnosti dovoljenj za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodjo šole vožnje)
(1)
Dovoljenje za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovnega vodjo šole vožnje izda in mu podaljša veljavnost upravna enota.
(2)
Dovoljenje za učitelja vožnje in dovoljenje za učitelja predpisov se izda za pet let oziroma za krajši čas, če je taka omejitev določena v vozniškem dovoljenju, na podlagi potrdila o opravljenem izpitu za učitelja vožnje ali učitelja predpisov, določenim s tem zakonom. Dovoljenje za strokovnega vodjo šole vožnje se izda brez omejitve veljavnosti, na podlagi potrdila o opravljenem izpitu za strokovnega vodjo šole vožnje, določenim s tem zakonom.
(3)
Veljavnost dovoljenja za učitelja vožnje in dovoljenja za učitelja predpisov se podaljša za pet let oziroma za krajši čas, če je taka omejitev določena v vozniškem dovoljenju, na podlagi potrdil o opravljenem programu dodatnega usposabljanja učiteljev vožnje in učiteljev predpisov, določenim s tem zakonom.
(4)
Veljavnost dovoljenja za učitelja vožnje se ne podaljša, če so podani razlogi iz 4., 5. ali 6. točke prvega odstavka 32. člena tega zakona.
(5)
Ministrstvo, pristojno za promet, v okviru evidence voznikov vodi evidenco izdanih dovoljenj za učitelje vožnje, evidenco dovoljenj za učitelje predpisov o varnosti cestnega prometa in evidenco dovoljenj za strokovne vodje šol vožnje, ki vsebuje naslednje podatke:
1.
osebno ime,
2.
EMŠO,
3.
datum izdaje dovoljenja in veljavnost,
4.
stalno oziroma začasno prebivališče,
5.
kategorijo, za katero je izdano dovoljenje za učitelja vožnje,
6.
upravno enoto, ki je izdala oziroma podaljšala veljavnost dovoljenja,
7.
podatke o ugotovljeni začasni ali trajni zdravstveni nezmožnosti opravljanja poklica voznika oziroma učitelja vožnje.
(6)
Podatke v evidenco vpisujejo upravne enote.
37. člen
(izobraževanje in dodatno usposabljanje učiteljev vožnje, učiteljev predpisov in strokovnih vodij šol vožnje)
(1)
Izobraževanje in dodatno usposabljanje učiteljev vožnje, učiteljev predpisov in strokovnih vodij šol vožnje izvaja javna agencija.
(2)
Javna agencija mora imeti za izvajanje izobraževanja učiteljev vožnje, učiteljev predpisov in strokovnih vodij šol vožnje:
1.
učilnico, ki omogoča izvedbo programa usposabljanja za skupino najmanj 20 udeležencev z ločenimi sanitarnimi prostori v neposredni bližini učilnice, in v učilnici strojno in programsko opremo za izvajanje teoretičnega dela izobraževanja učiteljev vožnje, učiteljev predpisov in strokovnih vodij šol vožnje na daljavo, ki omogoča stalno in sledljivo beleženje prisotnosti učiteljev vožnje, učiteljev predpisov in strokovnih vodij šol vožnje pri izobraževanju;
2.
učne pripomočke, ki so: optični medij, ki omogoča prikaz stoječih in premikajočih se slik za prikaz načel in pravil cestnega prometa ter delovanja in opreme motornih vozil, šolsko tablo in vzorce evidenc, ki jih je v skladu s tem zakonom dolžna voditi šola vožnje;
3.
učno gradivo za izvajanje teoretičnega dela izobraževanja, ki zajema vsebine, določene v programih usposabljanja učiteljev vožnje, učiteljev predpisov in strokovnih vodij šol vožnje;
4.
ustrezno opremljeno neprometno površino, ki omogoča izvajanje vaj iz tehnike vožnje, ki so predpisane za izvajanje praktičnega dela vozniškega izpita, ter
5.
motorna vozila in dodatno opremo za tiste kategorije, za katere bo izvajala izobraževanje in so v skladu s predpisi, ki določajo vozila ter dodatno opremo za usposabljanje kandidatov za voznike v šoli vožnje.
(3)
Izobraževanje in dodatno usposabljanje iz prvega odstavka tega člena lahko izvaja oseba, ki izpolnjuje kadrovske pogoje, določene v podzakonskem predpisu, izdanem na podlagi tega zakona.
(4)
Program izobraževanja za učitelja predpisov o varnosti cestnega prometa je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela ter obsega naslednje vsebine:
1.
predpisi o varnosti cestnega prometa z načeli varne vožnje in nevarnosti, ki nastanejo zaradi dejanj v prometu, ki niso v skladu s pravili cestnega prometa;
2.
osnove psihologije z načeli etike in filozofije vožnje v cestnem prometu;
3.
osnove teorije pouka didaktika;
4.
poznavanje motornih vozil in cest;
5.
osnove komuniciranja v slovenskem jeziku.
(5)
Program izobraževanja za učitelja vožnje je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela ter obsega naslednje vsebine:
1.
predpisi o varnosti cestnega prometa z načeli varne vožnje in nevarnosti, ki nastanejo zaradi dejanj v prometu, ki niso v skladu s pravili cestnega prometa;
2.
osnove psihologije z načeli etike in filozofije vožnje v cestnem prometu;
3.
osnove teorije pouka didaktika;
4.
poznavanje motornih vozil in cest;
5.
vožnja motornega vozila;
6.
osnove komuniciranja v slovenskem jeziku.
(6)
Program izobraževanja za strokovnega vodjo šole vožnje je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela ter obsega naslednje vsebine:
1.
upravljanje in vodenje šole vožnje ter kadrovska dejavnost;
2.
finančno poslovanje šole vožnje, zagotavljanje materialnih pogojev za poslovanje šole vožnje in trženje dejavnosti šole vožnje;
3.
strokovno pedagoško delo;
4.
vodenje dokumentacije in evidenc, ki jih je dolžna voditi šola vožnje.
(7)
Učitelj vožnje in učitelj predpisov se morata vsako leto dodatno usposabljati zaradi obnavljanja in dopolnjevanja svojega znanja. Šteje se, da je učitelj vožnje oziroma učitelj predpisov obnavljal in dopolnjeval znanje, če je v posameznem letu veljavnosti dovoljenja izvajal predavanja pri izobraževanju ali dodatnem usposabljanju učiteljev vožnje oziroma učiteljev predpisov ali če je v posameznem letu veljavnosti dovoljenja sodeloval pri pripravi programov izobraževanja oziroma dodatnega usposabljanja.
(8)
Če se učitelj vožnje oziroma učitelj predpisov tri leta ali več ni dodatno usposabljal, mora za ponovno izdajo dovoljenja iz prvega oziroma tretjega odstavka 32. člena tega zakona opraviti izpit pred komisijo, ki jo imenuje direktor javne agencije.
(9)
Javna agencija vodi evidenco o osebah, ki se izobražujejo in dodatno usposabljajo po posameznih programih. Evidenca vsebuje naslednje podatke:
-
osebno ime udeleženca,