STA novice / Svoboda zahteva sejo odbora in Knovsa zaradi suma poseganja v delo organov pregona (dopolnjeno)

Z zahtevano skupno nujno seje odbora DZ za notranje zadeve in javno upravo ter komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) o sumih političnega poseganja v delo organov pregona in zlorabe institucij za obračunavanje z opozicijo želijo poslanci največje opozicijske stranke ugotoviti oziroma preveriti, ali so spoštovane meje med politično oblastjo in neodvisnim delom organov pregona, so navedli v današnjem sporočilu za javnost.

Svoboda pojasnila zahteva po odzivu premierja Janeza Janše, ki je ob informacijah, da policija v sodelovanju z romunskimi kolegi pri odprtju romunskega računa ni ugotovila zlorabe identitete nekdanjega premierja Goloba, dejal, da bo "še marsikaj prišlo na dan".

V izjavi ob robu sredinega regijskega obiska vlade v jugovzhodni Sloveniji je dodal tudi, da so omenjene nedavne ugotovitve policije le odkritje stvari na površju. Po Janševih besedah pa se je tudi sodeč po odgovoru banke izkazalo, da so Golobova večkratna zatrjevanja, da računa ni odprl sam in so mu ukradli identiteto, "za lase privlečen odgovor".

Golob je sicer tudi na današnji izjavi po seji vlade v senci ponovil svoje dosedanje izjave o tem, da sam računa v Romuniji ni odprl. Za račun na svoje ime pri romunski podružnici banke Raiffeisen je izvedel šele, ko je konec leta 2021 pred tedanjimi prihajajočimi parlamentarnimi volitvami finančno upravo zaprosil za potrdili o plačanih davkih in o tem, da nima nobenega računa v tujini, je pojasnil.

"Na moje veliko presenečenje mi je Furs odgovoril, da so našli račun v Romuniji. V tem obvestilu tudi piše, da so o tem na Fursu obveščeni od leta 2017," je dejal prvak Svobode. Kot je navedel, ga je to presenetilo, zato se je takoj obrnil na banko, ki pa po telefonu ni dajala pojasnil, zato se je obrnil na svoje odvetnike, ki so banki pred koncem tistega leta najavili obisk. Temu pa je po Golobovih besedah sledil "novoletni čudež", ko je banka 3. januarja sama zaprla račun, o čemer je bil sam obveščen 10. januarja.

A ker s temi pojasnili ni bil zadovoljen, saj je kot nenavadno ocenil, da račun z njegovim imenom obstaja v državi, v kateri v tistem času sam fizično ni bil prisoten, se je Golob z odvetniki obrnil na romunsko državno tožilstvo, je pojasnil. To ga je leta 2023 obvestilo o zaključevanju postopka zaradi zastaranja, ker naj bi se prenos imena zgodil leta 2011. Tri mesece za tem pa je tudi od banke dobil obvestilo z opravičilom, da je šlo za človeško napako, ko so leta 2011 njegove podatke povezali z računom, ki je bil odprt že leta 2005. Golob je ob tem zatrdil, da ne ve, kdo je odprl ta račun, teh podatkov pa mu tudi na banki niso želeli razkriti.

Pomemben podatek pa je po njegovem videnju tudi ta, da v vsem tem času s tega računa ni bila opravljena niti ena transakcija, zato ga je banka tudi sama zaprla. Je pa Golob danes pojasnil še, da pa je Gen-I leta 2011 v Romuniji odpiral devizni račun, celotna uprava, ki ji je tedaj Golob predsedoval, pa je tedaj banki posredovala potne liste. "Očitno so bili moji podatki s človeško napako leta 2011 preneseni na ta račun. To je edina razlaga, ki jo imam," je še dejal.

Na vprašanje, zakaj teh pojasnil z javnostjo ni delil že leta 2023, pa je Golob dejal, da zato, ker ni "bil niti najmanj zadovoljen z odzivom banke" in si še danes pridržuje pravico, da bo morda "sprožil še kakšen postopek" proti njim. "Ampak ne, ker bi imel karkoli za skrivati, ampak ker ocenjujem, da je bila tudi zaradi njihove neodzivnosti in ravnanj storjena velika škoda mojemu dobremu imenu," je dodal.

Glede Janševega komentarja pa je Golob dejal, da "smo v situaciji, ko si politiki, tisti, ki so na oblasti, dovolijo, da sodijo namesto pravosodnih organov, v tem primeru romunskih". Po njegovih besedah je "kakršnakoli izjava Janeza Janše na to temo v resnici navadna manipulacija in to zlonamerna".

Kot pravi, želi SDS na podlagi obstoja tega računa dokazati domnevno kriminalno početje, ki ga zanika. Dodatno je izpostavil, da se je zgodba o tem računu obudila, ker jo želijo povezati s primerom Gregorja Hudohmeta, ki so ga zaradi očitkov o koruptivnem ravnanju pri postavitvi velikega baterijskega hranilnika v Romuniji priprli v Romuniji. Golob je ob tem sicer dejal, da bo, če se bo ugotovilo, da je bil Hudohmet kriv, razočaran nad njim kot osebo, še bolj pa nad podjetjem, v katerem je preživel 15 let in "v katerem je bila toleranca do korupcije ničelna".

Golob je prepričan, da prihaja do "vpletanja sedanje slovenske vlade v policijske postopke v Sloveniji in celo v tujini z namenom blatenja slovenske opozicije". "Po domače, Janez Janša in člani SDS enostavno preveč vedo o kazenskih postopkih, za katere še tisti, ki so preiskovanci, ne vedo nič. To v normalni državi ni mogoče," je dejal Golob. Po njegovih besedah so državljani s tem, ko so na referendumu "rekli ne politični policiji", jasno povedali, da ne želijo, da se politika vtika v policijsko delo.

Zaradi vsega naštetega je danes poslanska skupina Svobode vložila zahtevo za sklic izredne seje odbora za notranjo politiko, je pojasnil. V Svobodi zahtevajo pojasnila, na katerih informacijah temeljijo Janševe napovedi, in ali je razpolagal s podatki preiskovalnih organov, ki niso dostopni javnosti.

Ob tem pa so izpostavili še nedavno srečanje državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo Franca Kanglerja z vrhom romunskega notranjega ministrstva in tamkajšnje policije ter vladni predlog za širši dostop ministrstva do podatkov o konkretnih policijskih postopkih. Potrdila je namreč predlog spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki povečuje pooblastila in pristojnosti enote za usmerjanje in nadzor v policiji.

"To časovno in vsebinsko sovpadanje terja jasne odgovore," so prepričani v Svobodi.

Tako predlagajo, da pristojni delovni telesi na zahtevani seji ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo pozoveta k predložitvi dokumentacije o obisku Kanglerja ter usmerjanju in nadzoru policije.