Portal TFL

STA novice / Koalicija in Resnica bi poplavljence oprostili predložitve računov za izplačano pomoč

četrtek, 5.11.2026

Ljubljana, 05. novembra (STA) - V koalicijskih poslanskih skupinah in Resnici so v parlamentarno proceduro vložili predlog novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Kot je poudaril poslanec SDS Jožef Jelen, želijo z njim zagotoviti, da tedanjim poplavljencem ne bi bilo treba predložiti računov za izplačano pomoč.

Kot so spomnili v poslanski skupini, so po uničujočih poplavah avgusta 2023 številni prizadeti prebivalci prejeli predplačila za obnovo domov v višini 20 odstotkov ocenjene škode, za katera pa so morali nato pristojnemu ministrstvu predložiti dokazila o nastalih stroških obnove.
"Mnogi so obnovo opravili sami, s pomočjo sorodnikov, sosedov in prostovoljcev, zato za vsa opravljena dela nimajo računov," so navedli.

V luči tega so v koalicijskih poslanskih skupinah in Resnici pripravili predlog novele zakona, ki določene zadeve v povezavi s tem poenostavlja. "Predlagamo, da upravičencem za prejeta predplačila v višini 20 odstotkov ocenjene škode, ki je bila vnesena v sistem Ajda, ni treba predložiti računov oz. dokazil o nastalih stroških obnove," je na današnji novinarski konferenci v DZ pojasnil poslanec Jelen.

Po njegovih besedah so se za vložitev predloga zakona odločili zato, ker poplavljenci po njihovem mnenju ne smejo biti kaznovani, ker so si sami obnavljali svoje domove in ker niso bili pravočasno seznanjeni s pogoji, zakaj lahko uporabljajo predplačila.

Po podatkih iz predloga zakona je bilo do 31. julija letos več kot 7530 upravičencem izplačanih 35,7 milijona evrov predplačil. Pristojni urad je obravnaval več kot 5200 škodnih primerov, ki vključujejo več kot 8000 lastnikov. Približno 70 odstotkov upravičencev, ki so se odzvali na pozive, pa je obnovo že zaključilo.

Predlog zakona ob tem ureja tudi postopke, ki še niso dokončno zaključeni, ter omogoča ponovno preveritev upravičenosti do sredstev v primerih, ko so jih posamezniki zaradi nezmožnosti predložitve dokazil že morali vrniti.

"Ta zakon je izredno pomemben tudi zato, da odpravimo neživljenjske birokratske ovire, kajti vemo, da so bile takrat okoliščine čisto drugačne, v poplavah ljudje niso zbirali računov, takrat je pač vsak imel svoj cilj, da si uredi stanovanje čim prej. Poleg tega je tudi naloga države, da razume te posebne okoliščine," je izpostavil Jelen.

Napovedal je, da bodo lahko po sprejetju zakona v DZ oškodovanci vse potrebne informacije dobili na telefonski številki 114, vsak primer pa se bo reševal individualno. Finančni učinek zakona je ocenjen na od tri do sedem milijonov evrov. "Gre za zelo majhen del v primerjavi s tem, koliko je že bilo namenjeno za izplačilo predplačil," je še ocenil.

Predlog zakonodajnih sprememb, da poplavljencem ne bi bilo treba predložiti dokazil za predplačila, so sicer v poslanski skupini SDS predlagali že v prejšnjem mandatu, ko so bili v opoziciji, a takratna koalicija ni imela posluha za njihov predlog. Nekdanja vlada je prav tako zavrnila argumente, da upravičenci do izplačila predplačil niso bili seznanjeni s pogoji dokazovanja porabe sredstev. Kot so poudarjali tedaj, tako iz zakona o odpravi posledic naravnih nesreč kot tudi iz interventnega zakona jasno izhaja, da gre za predplačila, ki jim sledi končni obračun prejetih sredstev v okviru posebnega postopka.