Portal TFL

STA novice / Vlada podpira Svobodin predlog za davčno razbremenitev srednjega razreda

četrtek, 5.11.2026

Ljubljana, 05. novembra (STA) - Vlada je sprejela mnenje o predlogu sprememb zakona o dohodnini, ki so ga septembra v parlamentarni postopek vložili v poslanski skupini Svobode in predvideva ukrepe za davčno razbremenitev srednjega razreda. Vlada predlog največje opozicijske poslanske skupine, ko gre za razbremenitev dela, podpira, prizadevala si bo za rešitve s širšo podporo.

Svoboda je predlog javnosti ponudila kot alternativo davčnim predlogom v zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem bo 6. decembra potekal naknadni zakonodajni referendum in ki mu v opoziciji kot celoti nasprotujejo. Predlagane so spremembe na segmentu splošne dohodninske olajšave, dodatne splošne olajšave, lestvice za odmero dohodnine, usklajevanja lestvice in davčnih olajšav.

Vlada ocenjuje, da bi predlog zakona v letu 2027 povzročil izpad javnofinančnih prihodkov od dohodnine v višini okoli 700 milijonov evrov, od tega največji del zaradi višje splošne olajšave na 6500 evrov (okoli 240 milijonov evrov). Zaradi višjega razpoložljivega dohodka gospodinjstev pa vlada pričakuje dodatne prihodke od DDV v višini 40 milijonov evrov ter približno 115 milijonov evrov dodatnih prihodkov iz naslova drugih davkov in prispevkov. Skupni neto javnofinančni izpad je tako v prvem letu ocenjen na 545 milijonov evrov.

Svoboda v predlogu pričakuje, da bi se proračunski izpad v obdobju petih do desetih let zaradi višje gospodarske rasti, večje zaposlenosti, rasti plač, povečane potrošnje in investicij postopoma zmanjšal ter se v celoti nevtraliziral. Vlada se sicer strinja, da bodo dinamični učinki dolgoročno prispevali k delnemu zmanjšanju neposrednega javnofinančnega izpada, mora pa biti razbremenitev dela vseeno vzdržno umeščena v javnofinančni okvir, rast javnofinančnih izdatkov pa je treba omejiti.

Istočasno vlada spominja, da se Slovenija po kriteriju obremenitve plač na mednarodnih lestvicah uvršča med države z največjo obremenitvijo, to pa lahko negativno vpliva na strošek dela in posledično na privlačnost slovenskega gospodarstva oziroma širšega prostora.

Vlada se zaveda, da morata tudi sistem davkov in prispevkov podpirati konkurenčnost gospodarstva, rast produktivnosti ter privabljanje usposobljenih kadrov. Ker je razbremenitev dela ena od ključnih zavez koalicijske pogodbe trenutne vladne koalicije, vlada cilj razbremenitve dela deli.

Predlog zakona sicer posega le v del ukrepov, ki jih predvideva koalicijska pogodba. Pri tem so navedli ukinitev 50-odstotnega dohodninskega razreda in njegovo združitev z zgornjim razredom na enotno stopnjo 40 odstotkov, posebno olajšavo za mlade do 29 let v višini 3000 evrov in uvedbo družinske dohodnine.

"Kljub temu pa je pot, ki jo nakazuje predlog zakona, začrtana v pravo smer. Vlada predloga ne presoja z vidika predlagatelja, temveč z vidika vsebine," je ministrstvo za finance zapisalo v sporočilu po današnji seji vlade.

Vlada tako predlog zakona v delu, ki naslavlja ukrepe za razbremenitev dela, podpira in ga bo, kot napovedujejo na ministrstvu, v zakonodajnem postopku dopolnila skladno s koalicijsko pogodbo.

Vlada si bo obenem prizadevala, da bodo spremembe v DZ sprejete s širšo podporo in ne le s tesno večino. Dogovor o razbremenitvi dela, ki bo deležen širše podpore, je lahko po oceni vlade tudi prvi korak k morebitnemu dogovoru o t. i. davčnem sidru oz. ustavni omejitvi, koliko v deležu BDP lahko država pobere od gospodarstva in prebivalstva z davki in prispevki.

Na podporo Svobodinemu predlogu je v zadnjih tednih v izjavah večkrat nakazal tudi premier Janez Janša.