STA novice / Vlada podpira referenduma o debirokratizaciji in zakrivanju obraza, koalicija o njihovi izvedbi molči

Ob predlogu posvetovalnega referenduma o debirokratizaciji in racionalizaciji javne uprave je vlada v danes sprejetem mnenju pojasnila, da skladno s koalicijsko pogodbo podpira debirokratizacijo, racionalizacijo v organizaciji in delovanju celotne javne uprave ter zagotavljanje stabilnih, vzdržnih in predvidljivih javnih financ. V sporočilu za javnost po seji vlade so spomnili tudi na nekatere korake, ki so jih že naredili v to smer, med drugim ustanovitev strateškega sveta za gospodarstvo, ki obravnava tudi področje odprave administrativnih ovir ter predlog akcijskega načrta za debirokratizacijo.

Kot so še poudarili, so prizadevanja za debirokratizacijo in učinkovit javni sektor skupna številnim državam EU, Slovenija pa je med članicami, ki so podpisale izjavo o zavezništvu za zmanjšanje administrativnih bremen na ravni držav članic.

Vlada je prav tako naklonjena izvedbi posvetovalnega referenduma o prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih. A konkretne korake v to smer je vlada že storila na današnji seji, na kateri je s potrditvijo predloga novele zakona o varstvu javnega reda in miru predlagala, da morajo biti obrazi na javnih krajih razkriti do prepoznavnosti. Za kršitve je predvidela globe od 200 do 600 evrov, v primeru nasilja pa med 1500 in 5000 evri.

O posvetovalnem referendumu na to temo pa je vlada v sporočilu za javnost navedla, da je več držav EU v zadnjih letih sprejelo podobne ukrepe zaradi zagotavljanja javne varnosti, učinkovite identifikacije oseb ter ohranjanja načela odprte komunikacije v javnem prostoru. Slovenija torej sledi vzoru oziroma trendom v številnih evropskih državah, menijo.

"Pri presoji uvedbe takšnih ukrepov je treba izhajati iz dejstva, da pri tem ne gre za omejevanje verske svobode kot take, temveč za urejanje vprašanja identifikacije oziroma prepoznave posameznika v javnem prostoru. Evropsko sodišče za človekove pravice je v posameznih obravnavanih primerih potrdilo, da imajo države določeno polje proste presoje pri urejanju tega vprašanja, če ukrepe utemeljujejo z legitimnimi cilji, kot so javna varnost, zaščita pravic drugih in zagotavljanje pogojev za sobivanje v družbi," so še navedli.

Poslanci koalicije in Resnice so sicer hkrati v parlamentarni postopek vložili tudi še predlog za posvetovalni referendum o nižjem DDV na hrano in energente. Vlada o slednjem mnenja še ni podala.

Predlagatelji pa so napovedali, da bi ta vprašanja pred volivce postavili na dan referendumskega odločanja o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki bo 6. decembra. A so se zatem od te ideje začeli postopoma umikati.

V zadnjih tednih na vprašanja o tem, kdaj načrtujejo izvedbo treh posvetovalnih referendumov, niso konkretno odgovorili. Potrdili so le, da predlogi ostajajo v parlamentarnem postopku, načrtov o časovnici njihove izvedbe pa ne želijo razkrivati.

Tudi premier Janez Janša je ob robu sredinega regijskega obiska vlade v jugovzhodni Sloveniji dejal le, da je en referendum, torej o interventnem zakonu, dejstvo, v postopku pa so tudi nekateri posvetovalni referendumi. "Koliko bo referendumov, je odvisno od državnega zbora in poslancev, posvetovalni referendum lahko razpiše le državni zbor z večino svojih glasov, brez vlade," je spomnil. Kot je dodal, pa sam glede tega nima "niti navodila niti mnenja". "Bomo videli, kaj se bo še dogajalo," je sklenil.

A danes postaja jasno, da se bodo volivci 6. decembra bržkone odločali le o usodi interventnega zakona. Referendumska zakonodaja namreč določa, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni. To pomeni, da bi moral DZ razpisati najkasneje s petkom, a seja DZ in še pred tem matični odbor s to točko dnevnega reda trenutno niso sklicani.

Predlagateljem torej preostane, da DZ posvetovalne referendume razpišejo na kak drug datum. Načrte za njihovo izvedbo pa bi lahko tudi opustili.