STA novice / Nevladne organizacije opozorile na pasti neposrednih namenitev dohodnine

Predstavnica Lokalne razvojne fundacije za Pomurje Matejka Horvat je opozorila, da imamo v Sloveniji 27.383 nevladnih organizacij, državljani pa lahko svoj odstotek dohodnine namenijo le 6230 organizacijam, ki so na seznamu upravičencev. "Povedano drugače, trem četrtinam nevladnim organizacijam sploh ne morete nameniti odstotka dohodnine," je opozorila. Da se nevladna organizacija lahko uvrsti na seznam upravičencev, mora imeti status v javnem interesu, številna manjša društva pa tega statusa po njenih besedah ne morejo pridobiti, saj so pogoji zelo zahtevni.

Mojca Kepic iz Slovenske karitas je ocenila, da bodo z omejevanjem ali ukinjanjem sklada za razvoj nevladnih organizacij (NVO) prikrajšane predvsem skupine uporabnikov na področju zasvojenosti, duševnega zdravja, kroničnih bolnikov, brezdomstva in paliativne oskrbe ter vse "druge skupine, ki niso aktualne in zanimive za zbiranje namenitev dohodnine ali donacij". Prav tako bi upadla strokovna podpora humanitarnim prostovoljcem, ki so pomembni ob naravnih in drugih nesrečah, je prepričana.

Erazem Simon Paravinja iz Zavoda škofjeloške mladine je na seji opozoril, da če bi morali "stroške vodenja ponovno pokrivati iz sredstev, namenjenih programom, bi ostalo veliko manj denarja za neposredno delo z mladimi". Po njegovih besedah so neposredni uporabniki zavoda predvsem dijaki, študenti in mladi brez zaposlitve, ki še ne plačujejo dohodnine, zato potrebujemo javni razpis, na katerem se sredstva dodeljujejo glede na kakovost programa, potrebe skupnosti in pričakovane učinke, ne pa glede na kupno moč uporabnikov ali priljubljenost posamezne skupine.

Predstavnica Regionalnega centra NVO iz Zasavja Klara Kržišnik je izpostavila primer Društva upokojencev Litija, ki je z neposredno namenjenim enim odstotkom dohodnine lani prejelo 205 evrov, sklad pa jim je omogočil zaposlitev ene osebe. "Kljub temu, da imajo več kot 650 članov in uporabnikov, so to starejše, upokojene osebe, ki imajo nižje pokojnine in večinoma niso zavezani k plačevanju dohodnine," je opozorila.

Za ohranitev sklada za razvoj NVO se je zavzela tudi Nina Pandel Košir iz Gasilske zveze Ljubljana. Poudarila je, da so gasilske organizacije pomemben del sistema zaščite, reševanja in pomoči, hkrati pa v večini temeljijo na prostovoljstvu. Zato vlaganje v razvoj in profesionalizacijo prostovoljstva po njeni oceni ni zgolj podpora vsem nevladnim organizacijam, ampak tudi gasilcem, obenem predstavlja neposredno vlaganje v varnost in odpornost skupnosti.

Mirjana Martinović iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto je prepričana, da je povsem neučinkovito in krivično, da odločevalci z ukinjanjem sklada organizacije pošiljajo v boj za donacije iz odmerjenega odstotka dohodnine. "Kot da bi vsi raje videli, da neka prostovoljka Rdečega križa ali pa Karitas, namesto da obiskuje bolne, starejše in osamljene, hodi po nakupovalnih središčih in prosi za vaš odstotek dohodnine. Ga boste dali tabornikom ali skavtom, gasilcem ali varni hiši, ga boste dali društvu za zaščito živali ali kakšnim okoljevarstvenikom?" je opozorila na seji komisije za peticije.

Predsednik Slovenske medicinske akademije Pavel Poredoš je medtem opozoril, da se ob zbiranju denarja za bolne otroke postavlja vprašanje, koliko so te akcije s strokovnega vidika upravičene. Strokovni direktor Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marko Pokorn je pojasnil, da se v novem zakonskem predlogu izpostavlja mnenje strokovnjakov iz tujine. Opozoril je, da je pri komercialno naravnanem ameriškem sistemu pri regulatornih odločitvah ključna varnost zdravila, v evropskem sistemu pa mora biti zdravilo za pridobitev dovoljenja za promet dokazano učinkovito.

Komisija za peticije danes ni sprejela predlaganih sklepov, saj seja ni bila sklepčna in o njih ni glasovala. O njih bodo glasovali na korespondenčna seja, ki bo trajala do 9. oktobra.