STA novice / Tudi predlog za posvetovalni referendum o socialni pomoči razdelil DZ

Poslanka SDS Karmen Furman je dejala, da socialna država za predlagatelje pomeni troje - človeku, ki ne more delati, je treba zagotoviti pomoč, človeku, ki lahko dela, je treba pomagati, da postane aktiven in se vrne na delo. Človeku, ki vsak dan dela in ta sistem financira, pa dolgujemo zagotovilo, da bo sistem pravičen. "To troje se med seboj ne sme izključevati, ker to je socialna država, ki ji ljudje dejansko lahko zaupajo," je dejala.

Državni sekretar na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve Tomislav Nemec je navedel, da je po podatkih iz konca julija 61 odstotkov prejemnikov socialne pomoči dolgotrajno brezposelnih, njihova povprečna brezposelnost pa je trajala skoraj tri leta. Denarni prejemek po mnenju ministrstva tako ne more biti edini odgovor države, ampak potrebujemo intenzivnejšo individualno obravnavo, učinkovitejšo aktivacijo in jasnejšo usmeritev v večjo socialno vključenost, družbeno odgovornost in samostojnost, so dejali.

Koalicijske SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resnica so medtem poudarili, da želijo s predlagano ureditvijo dolgotrajno brezposelne spodbuditi, da se vključijo na trg dela in v družbo. Gre za pomoč, ne za kazen, so prepričani.

Poslanec NSi, SLS in Fokus Aleksander Gungl je izpostavil, da zdrav človek potrebuje delo, ne socialne podpore. Poslanec Resnice Nedeljko Todorović pa meni, da mora socialna država razlikovati med človekom, "ki ne more in tistim, ki noče delati".

Poslanka Demokratov Mojca Žnidarič je medtem mnenja, da je treba razmisliti predvsem o tem, kako obstoječi sistem nadgraditi z družbeno koristnim delom. Pri tem pa je po njenem mnenju treba upoštevati pripombe zakonodajno-pravne službe DZ.

V opoziciji so izpostavili, da že sedanja ureditev vsebuje varovalke, le uporabiti jih je treba. Menijo tudi, da gre za populistično referendumsko vprašanje in zamegljevanje dejanskih problemov. Ob tem so opozorili še na opozorila zakonodajno-pravne službe DZ o tem, da referendumsko vprašanje ni jasno.

"Denarno socialno pomoč potrebuje tudi človek, ki je delal v podjetju našega kolega poslanca, pa za to ni dobil plačila. Človek, ki je hodil v službo, izpolnil svoje obveznosti, potem pa ostal brez plačila, odjavljen, ne da bi vedel," se je ob afero poslanca Resnice Borisa Mijiča obregnila poslanka Svobode Tereza Novak.

Tudi poslanec Levice Vladimir Šega je izpostavil, da gre glede na število upravičencev sklepati, da je kršiteljev okrog tisoč. "Po drugi strani na tisoče mijičev ne plačuje svojih delavcev, ne plačuje obveznosti do države in ustvarja te ljudi, ki se pač morajo znajti tudi po svoje," je dodal.

Poslanec SD Damijan Bezjak Zrim pa je opozoril, da država že danes ne zagotavlja dovolj javnih del za vse, ki bi se vanj želeli vključiti. Stroški novo vzpostavljenega sistema pa bi presegli njegove koristi, je dodal.