STA novice / Vlada ta teden na prvi delovni obisk v jugovzhodno Slovenijo (ozadje)

Celoten program obiska vlade v jugovzhodni Sloveniji še ni znan, saj usklajevanja posameznih obiskov še potekajo, so pa nekateri dogodki že razvidni iz javnih napovedi ministrstev in podatkov županov.

Za zdaj je znano, da bo vlada glavni del obiska začela v sredo zjutraj, ko se bodo premier Janez Janša in ministri sestali na delovnem posvetu v Metliki. Obravnavali bodo aktualne razmere in razvojne izzive regije.

Nato se bodo člani vlade in njihovi državni sekretarji napotili na ločene obiske po vsej regiji. Premier Janša se bo med drugim sestal z župani, popoldne pa naj bi se udeležil slovesne akademije, posvečene novoustanovljeni Univerzi v Novem mestu. Akademiji bo po podatkih novomeškega župana Gregorja Macedonija sledila nogometna tekma med ekipama vlade in regije.

Minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar se bo v Ribnici srečal s predstavniki območnih obrtno-podjetniških zbornic Ribnice in Kočevja. Govorili bodo o izzivih regionalnega gospodarstva, razvojnih priložnostih in naložbah. Obiskal bo podjetji Inotherm v Ribnici in Intersocks v Kočevju. Državna sekretarka na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Tamara Weingerl Požar pa bo skupaj z nekaterimi drugimi obiskala Krko, Yaskawo in Subregionalni center za usposabljanje sil zaščite in reševanja v Črnomlju ter se srečala s predstavniki slovenske skupnosti na Hrvaškem iz Gorskega kotarja.

Minister za zdravje Tadej Ostrc se bo v Novem mestu udeležil odprtja prenovljenega pediatričnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto.

Nekateri ministri bodo v regiji že dan prej, v torek. Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec se bo sestal z novomeškim županom Macedonijem. Govorili bodo o urejanju državne cestne infrastrukture v regiji. Nato se bo Vrtovec v novomeškem Narodnem domu o cestnih povezavah predvidoma pogovarjal še z ostalimi župani iz regije.

Urad vlade za narodnosti pa bo v torek v Šentjerneju pripravil dva posveta o reševanju romskih vprašanj. Na posvetu z župani se bodo dopoldne osredotočili na bivanjske razmere pripadnikov romske skupnosti, zagotavljanje javnega reda in varnosti, obiskovanje vrtcev in šol ter socialno vključenost. Popoldne bo sledil še posvet s predstavniki Ljudske iniciative Dolenjske. Obeh srečanj se bo poleg drugih pristojnih udeležil tudi minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz.

Macedonija in Koširja zanimajo predvsem cestni projekti in reševanje romskih vprašanj

Novomeški župan Macedoni bi s predstavniki vlade rad govoril predvsem o prometno-infrastrukturnih in železniških projektih, ki jih v regiji načrtuje ali že izvaja država. Zanimajo ga načrti vlade pri gradnji 3. razvojne osi in uresničevanje napovedi iz koalicijske pogodbe, da bo vlada zastoje, ki nastajajo pri tovrstnih gradnjah zaradi pritožbenih postopkov, reševala s spremembami zakonodaje.

Želi si, da bi posebno pozornost namenili tudi državnim projektom v samem Novem mestu, ki jih občina ne more reševati brez sodelovanja države in so v mandatu pretekle vlade po njegovih besedah precej zastali. Med drugim gre za rekonstrukcijo Šentjernejske ceste, šmihelsko obvoznico, zahodno obvoznico z navezavo na obstoječo cestno infrastrukturo z mostom v Srebrničah, krožišče Situla in še manjkajoči del Šmihelske ceste ob stičišču z Westrovo ulico, je povedal za STA.

Druga tematika, ki jo namerava izpostaviti, je reševanje romskih vprašanj. "Govorimo o številnih izzivih na področju varnosti, ki izhajajo tudi iz neustrezne socialne in zaposlovalne politike. Tukaj zares pričakujemo, da bo država sprejela ustrezne ukrepe, ki bodo omogočali, da bomo lahko težave učinkoviteje reševali tudi na terenu," je povedal.

Kočevski župan Gregor Košir od sestanka s premierjem pričakuje predvsem strateške usmeritve. Zanima ga časovnica gradnje 3a. razvojne osi od Ljubljane do Petrine, "ki postaja nujnost za nadaljnji razvoj regije", je povedal za STA.

Sogovornike namerava povprašati o nekaterih podrobnostih prihodnje evropske perspektive. "Predvsem nas bo zanimalo, ali bomo vključeni v skupno oblikovanje prioritet, ki bi prišle prav občinam, da bi bil nabor upravičencev čim večji in da bi lahko črpali sredstva za vsebine, ki bi prinesle dejanski razvoj," je dejal.

"Zanimali pa nas bodo seveda tudi vladni načrti pri reševanju romskih vprašanj, kjer je nujno narediti korak več, ne samo v varnostnem, ampak tudi v integracijskem smislu, predvsem na področju zaposlovanja," je še dodal kočevski župan.

Jugovzhodna Slovenija po povprečni plači druga med statističnimi regijami

Jugovzhodna Slovenija je po podatkih Statističnega urada RS (Surs) največja statistična regija v Sloveniji. Obsega 21 občin Dolenjske, Bele krajine in kočevsko-ribniškega območja.

Poleg močne farmacevtske industrije, ki jo predstavlja predvsem družba Krka, se ponaša tudi z močno avtomobilsko proizvodnjo (Revoz, Adria Mobil, Akrapovič, TPV Automotive), v zadnjih letih pa tudi vse bolj s proizvodnjo robotov, ki jih v Kočevju izdeluje Yaskawa. Močnejša podjetja so še Kolpa v Metliki, CGP v Novem mestu, Inotherm v Ribnici, Intersocks v Kočevju in Trimo v Trebnjem.

Regija je znana tudi po zdraviliški dejavnosti, turizmu, kmetijstvu, vinogradništvu in gozdarstvu, pa tudi po tradicionalni obrti, kot je denimo suha roba.

Je ena najbolj razvitih v državi. Stopnja delovne aktivnosti v njej je višja od državnega povprečja, prav tako povprečna mesečna neto plača. Ta je po podatkih Sursa leta 2024 s 1544 evri zaostajala samo za povprečno plačo v osrednjeslovenski regiji. Bruto domači proizvod na prebivalca je bil leta 2024 četrti največji v državi.

Značilno za jugovzhodno Slovenijo je, da je starostna sestava njenega prebivalstva ugodnejša kot v večini drugih regij, hkrati pa izstopa po največjem številu obsojenih oseb. Teh je bilo denimo leta 2024 v regiji dvakrat več, kot je znašalo slovensko povprečje.