STA novice / V koaliciji mešani odzivi na kritike civilnodružbenih organizacij o predlogu Šutarjevega zakona (dopolnjeno)

Kot je dejal Golob ob robu vladnega obiska na Goriškem, so se o rešitvah, ki jih predlagajo v Šutarjevem zakonu, posvetovali z ustavnimi pravniki, določene rešitve pa je predlagalo celo samo pravosodje oziroma državno tožilstvo. Sam pa ni ustavni pravnik, zato poudarja, da "če se bo v parlamentarnem postopku pokazala potreba, da se določene rešitve nadgradijo, bomo temu seveda prisluhnili".

Podobno je v svoji izjavi že pred tem izpostavil tudi podpredsednik vlade iz vrst Svobode Matej Arčon, ko je dejal, da je Šutarjev zakon dobro premišljen. "Veliko pobud je prišlo prav iz sodstva in policije. Seveda so še možnosti izboljšave, tega nikoli nismo zanikali," je navedel. Poudaril pa je, da je namen zakona odločen boj vlade proti oboroženemu kriminalu in vsem oblikam nasilja.

V nevladnih in civilnodružbenih organizacijah imajo po njegovih besedah pravico izražati nezadovoljstvo. Ob tem pa je denimo pojasnil, da je ukrep vstopa policije v zasebno lastnino predviden izključno takrat, ko gre za uporabo orožja. "Policija nikoli, nikdar ne bo vstopala nikomur v hišo, v stanovanje, kjer ne bo suma posesti ali ogrožanja varnosti, in tudi tam so varovalke, da to odredbo podpiše generalni direktor policije z zelo jasno obrazložitvijo," je navedel. Poudaril je, da so vse predvidene aktivnosti usmerjene v zagotavljanje večje varnosti v državi.

V Levici pa so medtem prepričani, da je treba tehtno pregledati vse določbe v zakonskem predlogu, do predvidenih ukrepov imajo zadržke z vidika sorazmernosti v pravu, ustavnosti in varovanja človekovih pravic. "Polagam vse upe, da bomo v naslednjih dneh, preden ta zadeva pride do odbora, koalicijsko uspeli z našimi opozorili," je v izjavi za medije dejal vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Podobna opozorila po njegovih besedah prihajajo v DZ s strani številnih pravnih strokovnjakov.

Vatovec upa, da bodo prišli do rešitve, ki bo zakon spravila v načela sorazmernosti, ustavnosti in varovanja človekovih pravic. Pojasnil je, da je za četrtek predvideno koalicijsko usklajevanje o zakonskem predlogu, v poslanski skupini Levice se v zadnjih dneh posvetujejo tudi z nekaterimi pravnimi strokovnjaki. Vatovec je dodal še, da je legitimnost vsakega prebivalca, da izraža svoje mnenje in da je civilna družba še vedno aktivna. Bi mu bilo pa žal, če bi zaradi tega zakonskega predloga znova prišlo do protestov, kot so se vrstili v času prejšnje vlade.

V SD pa so pojasnili, da predlog Šutarjevega zakona še preučujejo. "Zavedamo se, da je situacija, ki je nastala, resna in terja odziv države. A spremembe na področju kaznovalne politike morajo biti vedno premišljene, argumentirane in pravno vzdržne. Ne želimo zakonov, ki bi nastajali pod pritiskom trenutnih čustev, temveč takšne, ki bodo dolgoročno zagotavljali učinkovit sistem in pravičnost za vse. Naš cilj je država, kjer ljudje zaupajo institucijam, verjamejo v moč prava in vedo, da se z njim ne ravna selektivno," so navedli za STA.

Predstavniki več nevladnih in civilnodružbenih organizacij so namreč na današnji novinarski konferenci opozorili na nekatere po njihovem mnenju nevarne in potencialno neustavne ukrepe v predlogu Šutarjevega zakona. Poslance so pozvali k zavrnitvi predloga v sedanji obliki. Kritični so, ker je bil zakon pripravljen brez javne razprave. Menijo, da je treba nasloviti dolgotrajne in strukturne vzroke diskriminacije romske skupnosti in vzpostaviti pogoje za dostop do ustreznih bivalnih razmer, vode, izobraževanja in zaposlitve. Jaša Jenull iz iniciative Glas ljudstva je ob tem spomnil tudi, da v času pretekle vlade niso kolesarili proti prejšnji vladi, ampak zaradi ukrepov, ki jih je sprejemala in so posegali v demokracijo in človekove pravice. Dejal je, da so takrat z njimi protestirali tudi nekateri aktualni poslanci, zato pričakuje, da predloga zakona v taki obliki ne bodo sprejeli. "Če pa ga bodo, pa absolutno nameravamo stopnjevati svoje aktivnosti," je odgovoril na vprašanje, ali v primeru sprejetja zakona sledijo novi protesti.