STA novice / DZ o vnovičnem Tankovem predlogu za povračilo škode bančnim razlaščencem

"To je moj tretji zakon, da se popravi krivice in poplača razlaščence, ki jih je vlada Alenke Bratušek razlastila konec leta 2013 in 2014," je dejal. Kot je ocenil, bančna luknja ni nastala zaradi malih delničarjev ali lastnikov podrejenih obveznosti, so pa predvsem ti utrpeli izgubo. Slovenija je tudi edina, ki še ni poplačala razlaščencev, je dodal.

Da bi se izognili dolgim in dragim sodnim postopkom, je po njegovem mnenju najprimerneje, da se poplačilo razlastitve zaključi tako, da se za delnice upošteva zadnja revidirana knjigovodska vrednost, za podrejence pa nominalna vrednost skupaj z obrestmi, ki so bile dogovorjene ob izdaji podrejenih obveznic.

"Končna višina nadomestila naj se določi tako, da se razlaščencem prizna linearna štiriodstotna obrestna mera od razlastitve naprej, da se končno nadomestilo zmanjša za vsa morebitna izplačila, ki jih je upravičenec že prejel na drugi pravni podlagi, in da po vzoru tuje prakse poplačilo prevzame država," je povzel svoj najnovejši predlog.

Vlada se tudi s tem njegovim predlogom ne strinja. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah, temelji na napačni predpostavki, da je bila sanacija bančnega sistema nezakonita. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da so bili izredni ukrepi zakoniti in skladni z ustavo, da pa zakon ni omogočal učinkovitega pravnega varstva, je povzela.

"V pripravi je nov predlog zakona, ki je že bil v javni obravnavi. Ta bo med drugim urejal tudi vsebine, ki jih ureja predlog tega zakona, vendar ob upoštevanju zakonodaje, odločb ustavnega sodišča in relevantnih evropskih predpisov," je povedala.

Soniboj Knežak je v imenu SD izrazil upanje, da bo vlada ta predlog čim prej predstavila koaliciji, ter da bo čim prej vložen v DZ in sprejet. "Da bodo sodišča lahko potrdila ali ovrgla tezo o škodi in oškodovanosti. Predlog, ki je danes pred nami, pa vse to znova preskoči, razlaščence vnaprej in na splošno razglaša za oškodovance in jim pripisuje nepoučenost. Pravo mesto za rešitev tega spora je sodišče," je povzel stališče stranke.

Franc Props iz Svobode ne razume, zakaj Tanko, ki je podobna predloga vložil tudi leta 2019 in 2022, tega vprašanja ni uredil v času, ko je stranka, ki ji pripada, vodila vlado in finančno ministrstvo. Milan Jakopovič iz Levice pa je ocenil, da nova različica sicer prinaša nekaj sprememb, "pri čemer pa te niso takšne, da bi bil zakon zrel za nadaljnjo obravnavo".