STA novice / Državno odvetništvo lani z manj rešenimi zadevami, a tudi z manj nerešenimi

Kot izhaja iz poročila, je državno odvetništvo lani rešilo 50.500 zadev. To je 3,23 odstotkov manj kot leta 2021, ko je zaključilo 52.185 zadev. Prejeli so skupno 43.277 zadev. To je za 3,51 odstotkov manjši pripad kot v letu 2021, ko so prejeli 44.850 zadev.

Skupno je imelo odvetništvo lani v delu 87.930 zadev, kar je 4,43 odstotke manj kot v letu 2021, ko jih je imelo v delu 92.006. Na zadnji dan lanskega leta pa je bilo nerešenih 37.430 zadev, kar je 6 odstotkov manj kot ob koncu leta 2021, ko je bilo odprtih 39.821 zadev.

Generalna državna odvetnica Ana Kerševan v nagovoru letnega poročila izpostavlja, da leto 2022 morda ni bilo tako izrazito zaznamovano z epidemijo Covida-19 kot predhodni dve leti, a z izzivi po njenih besedah nikakor ni prizaneslo. Podatki iz letnega poročila pa potrjujejo, da so se z izzivi uspešno spopadli in za državo tudi lani strokovno in učinkovito izvajali vse naloge, ki jim jih nalaga zakon o državnem odvetništvu, je ocenila.

Ob tem je izpostavila, da vodilo odvetništva ni le zaključevanje odprtih zadev, temveč predvsem reševanje spornih razmerij na način, ki bo zagotovil varovanje najvišjih pravnih interesov, to je načela pravne države, ustavnih interesov, javnega interesa in ugleda države ter državnega odvetništva.

"Preteklo leto je na primeru zahtevkov za izterjavo stroškov varovanja neprijavljenih javnih shodov jasno pokazalo, da nam trenutni normativni okvir pri našem poslanstvu ne nudi zadostne opore in zaščite in celo, da je v določenih primerih z njim v nasprotju," je izpostavila generalna državna odvetnica.

K ureditvi tega stanja, je dodala Kerševan, so na odvetništvu aktivno pristopili proti koncu lanskega leta in v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje začeli oblikovati nov predlog zakonodajnih sprememb, pri čemer so ponovno odprli temeljna vprašanja njihovega delovanja, o katerih je v preteklosti umanjkala strokovna razprava.

"Veseli nas, da je sedaj govora o varovalkah v zakonu, da je končno odprto vprašanje neustreznosti naše umeščenosti v javno-uslužbenski sistem, da se govori o tveganjih, ki jih ustvarja dejstvo, da državno odvetništvo kot edini od pravosodnih subjektov ni umeščeno v Ustavo Republike Slovenije," je izpostavila.

Med srednjeročnimi strateškimi cilji so na državnem odvetništvu v današnjem sporočilu za javnost med drugim izpostavili strategijo digitalne transformacije državnega odvetništva do leta 2030. Velik poudarek pa dajejo tudi razmisleku, kako pritegniti in vključiti mlade kadre, ki se prednostno odločajo za zaposlitev v zasebnem sektorju, so zapisali.