STA novice / Komisija DZ pozvala k ukrepom za pokritje izpada zaradi interventnega zakona

Pričakovani izpad v javnih financah zaradi sprememb, ki bi jih uvedel zakon, je eden glavnih razlogov, da med drugim sindikati in opozicija nasprotujejo zakonu in pozivajo k referendumu. Opozarjajo, da predlagatelji zakona ali vlada niso predstavili protiukrepov, s katerimi bi država manko nadomestila, in da bi zato lahko prišlo do varčevalnih ukrepov oz. zmanjšanja pravic ljudi, med drugim iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja.

Komisija protiukrepe od vlade pričakuje v sedmih dneh, sklep pa navaja, da naj bi primanjkljaj v proračunski, zdravstveni in pokojninski blagajni dosegel skoraj milijardo evrov oz. več kot en odstotek bruto domačega proizvoda (BDP).

Predlagatelji zakona - poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov - so javnofinančne posledice zakona ocenili na 550 milijonov evrov, tej oceni se je pridružilo tudi ministrstvo za finance pod aktualnim vodstvom. Prejšnja vlada je medtem učinek zakona ocenila na 990 milijonov evrov, fiskalni svet pa je v tem tednu objavil oceno, da bi izpad lahko dosegel 1,2 milijarde evrov, da bi ga pa ublažila višja gospodarska rast, a ne v celoti, v 10 letih le do polovice.

Komisija je vlado tudi pozvala, naj pri pokrivanju primanjkljaja, ki bi ga povzročil zakon, ne posega v obstoječe pravice državljank in državljanov ter naj ne ruši socialne države.

Poleg tega naj vlada pojasni, je še pozvala komisija, kako namerava spremljati učinke ukrepov iz zakona in kako se bo odzvala, če bo ugotovila, da ukrepi ne dosegajo želenih ciljev - to zlasti velja za vpliv nižjega davka na oddajanje premoženja v najem in nižjega DDV na določena živila ter vpliv omejitve višine prispevkov na priseljevanje visokokvalificirane tuje delovne sile.

Današnje nadaljevanje seje so člani iz vrst SDS, NSI, SLS in Fokusa ter Demokratov obstruirali. Kot so opozorili, lahko po poslovniku hkrati potekata seji največ dveh delovnih teles, po današnji izredni seji DZ pa so se začele tri - poleg te še seji komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ter odbora za pravosodje.

Predsednica komisije za nadzor javnih financ Alenka Bratušek (Svoboda) je povedala, da je predsednik odbora za pravosodje Andrej Poglajen (SDS) sejo sklical zadnji in da zato tista seja odbora ne bi smela potekali hkrati s sejama komisij. Rado Gladek (SDS) in Dejan Zakrajšek (Demokrati) pa sta trdila, da seja odbora lahko poteka, ker je Poglajen prej rezerviral termin.

Aleksander Reberšek (NSi, SLS, Fokus) je, preden je zapustil sejo, v predstavitvi "razvojne kapice za telebane", kot je poimenoval svoj prispevek k razpravi, nanizal argumente, zakaj bi morala Slovenija uvesti kapico na socialne prispevke. Med drugim je poudaril, da Slovenija zaradi obremenitve plač ne more zadržati najboljših strokovnjakov, denimo vrhunskih inženirjev, ki jih izobrazi, in slovenska podjetja ne morejo konkurirati za najboljši kader. Dal je primerjavo z vrhunskih športom in dejstvom, da gredo najboljši športniki v tujino, ker prerastejo slovensko okolje in jih slovenski klubi ne morejo zadržati.

Bratušek mu je odgovorila s podatki o višini plač inženirja strojništva (3500 evrov bruto), inženirja telekomunikacij (3900 evrov bruto), programerja računalniških aplikacij (3377 evrov bruto) in razvijalca programske opreme (3637 evrov bruto), ki da so daleč pod mejo za kapico, ki jo zakon postavlja pri 7500 evrov bruto.

"Ukrep, ki stane proračun eno milijardo evrov, ki povprečnemu Slovencu pusti v denarnici 19 evrov, enemu odstotku najbogatejših pa več kot 20.000 evrov, zagotovo ni razvojni zakon. To je zakon, ki bo razgradil pokojninsko in zdravstveno blagajno," je dodala Sara Žibrat (Svoboda).