STA novice / Predlog novele zakona o upravnem sporu prinaša spremembo sestave sodišča

Kljub predlagani novi rešitvi upravno sodišče lahko sodi tudi v senatu, če tako določa zakon ali če tako odloči predsednik sodišča na predlog sodnika posameznika, ki mu je zadeva dodeljena v reševanje.

S predlogom zakona se določa tudi, da lahko vlada oz. župan namesto organa, ki je izdal upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan, kot zastopnika določi državno ali občinsko odvetništvo, lahko pa za zastopanje pooblasti tudi odvetnika ali odvetniško družbo. S tem se lokalnim skupnostim, ki nimajo ustanovljenega občinskega odvetništva ali medobčinskega odvetništva ali določenega občinskega odvetnika, omogoča, da za zastopanje pooblastijo odvetnika ali odvetniško družbo. Enako možnost ima po predlogu tudi država.

Z namenom skrajšanja in racionalizacije in tudi ob upoštevanju načela koncentracije glavne obravnave se uvaja možnost sodišča, da stranki odredi omejitev obsega in števila vlog ter ji določi rok, v katerem mora pripraviti pisni povzetek bistvenih vprašanj iz vloženih vlog, ter določi dolžino povzetka. Prav tako se določa, da lahko sodišče stranki določi rok, v katerem sme poslati vlogo pred narokom. Sodišče sme stranki omejiti tudi čas podajanja navedb na naroku.

Glede stroškov postopka je predlagana ureditev, po kateri se v primeru, ko se izvede glavna obravnava, strankam prizna povračilo stroškov skladno z določbami zakona o pravdnem postopku, in to tako tožeči kot toženi stranki, pavšalno povračilo v določenem znesku pa ostane le za primer, ko je sodišče odločilo na seji in je ugodilo tožbi ter v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravilo ali ugotovilo nezakonitost izpodbijanega upravnega akta. Predlagano je še, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi in je sodišče odločalo na seji, krije vsaka stranka svoje stroške postopka.

Ministrstvo predlaga tudi omilitev standarda za izdajo začasne odredbe iz težko popravljive v večjo škodo. Tako bi obveljalo, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku večja škoda oziroma ga upravni akt v njegovem položaju pomembneje prizadeva.

Predlog novele uvaja tudi novost glede obveznosti izvedbe glavne obravnave. V upravnem sporu velja pravilo, da upravno sodišče na prvi stopnji odloča po opravljeni glavni obravnavi, ki je ključen element za zagotavljanje kontradiktornosti v postopku. Skladno z lanskim sklepom vrhovnega sodišča se črta možnost, da bi upravno sodišče še naprej odločalo brez glavne obravnave v primerih, ko bi bilo dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar bi stranke navajale zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno s tem zakonom sodišče ne more upoštevati, ali pa predlagana nova dejstva in dokazi ne bi bili pomembni za odločitev.

Delno spremenjena je tudi določba glede volilnih sporov. Predlagana je ureditev, da sodišče praviloma sodi na seji v sporih o zakonitosti aktov volilnih organov, s katerimi zavrnejo kandidaturo ali listo kandidatov ali se o volilni pravici posameznika odloča pred razpisanim dnem volitev.

Po predlagani spremembi zakon ne bo več določal sestave vrhovnega sodišča, kadar ta odloča o reviziji. V tem delu bo zato veljalo enako, kot določa zakon o pravdnem postopku, ki določa, da vrhovno sodišče odloča o predlogih za dopustitev revizije v senatu treh sodnikov, o reviziji pa v senatu petih sodnikov.

Predlog zakona pa ohranja posebno ureditev glede sestave vrhovnega sodišča, kadar ta odloča o pritožbi. Po predlagani ureditvi bo sestava vrhovnega sodišča odvisna od tega, ali je na prvi stopnji odločal senat ali sodnik posameznik.