STA novice / Fiskalni svet opozarja na visoko rast odhodkov države

Kračun je na novinarski konferenci prek video povezave ocenil, da so v letih 2020 in 2021 glede na trenutno razpoložljive informacije pogoji za odstopanje od pravila srednjeročne uravnoteženosti javnih financ nedvomno izpolnjeni. Za leto 2022 pa fiskalni svet proračunskih načrtov vlade še ne more oceniti, saj so razmere zelo negotove.

Predloga proračunov za prihodnji dve leti sta prav zdaj v postopku sprejemanja v DZ. Vlada v njih načrtuje, da naj bi se proračunski primanjkljaj, ki se bo letos zaradi posledic covida-19 zvišal nad devet odstotkov BDP, prihodnje leto znižal na 5,6 odstotka BDP, leta 2022 pa na 3,1 odstotka BDP.

Javnofinančne projekcije še naprej v pomembni meri zaznamujejo učinki ukrepov za omejitev posledic epidemije covida-19, je v oceni teh dokumentov zapisal fiskalni svet. V proračunskih načrtih vlade vidi načrtovanje ekspanzivne proticiklične fiskalne politike, kar se mu zdi glede na okoliščine ustrezno. Vendar so načrtovani izdatki države visoki, je opozoril.

Zaradi skoraj podvojene rasti izdatkov se bo javnofinančni primanjkljaj prihodnje leto občutno povečal. Izrazito naj bi bilo predvsem povečanje izdatkov za investicije, precej višja od rasti dolgoročnega gospodarskega potenciala pa naj bi bila tudi rast ostalih izdatkov, je povedal Kračun.

Član fiskalnega sveta Tomaž Perše je opozoril na rast izdatkov brez stroškov obresti, investicij in covid-19 ukrepov. "Ta je visoka, in to nas skrbi," je dejal. Te rasti so še posebej visoke v zadnjih treh mesecih leta 2020, nadaljujejo se tudi v letu 2021.

Izpostavil je izredno uskladitev pokojnin, transferje v zdravstveno blagajno, rast stroškov dela zaradi napredovanj in izplačil delovne uspešnosti ter subvencije in transferje posameznikom. "Ti odhodki strukturno ogrožajo srednjeročno vzdržnost javnih financ," je opozoril.

Članica fiskalnega sveta Alenka Jerkič je spomnila, da je v letih 2021 in 2022 predvideno zelo pospešeno koriščenje evropskih sredstev, kar ne poslabšuje javnofinančnega položaja in je zato dobrodošlo. "A izrazito se povečuje tudi obseg investicij izključno iz domačih virov, kar je eden glavnih dejavnikov načrtovanega ustvarjanja visokega primanjkljaj v naslednjih dveh letih," je dodala.

Opozorila je, da morajo biti investicije dejansko namenjene za krepitev dolgoročnega gospodarskega potenciala. Slabo upravljane investicije iz javnih sredstev imajo namreč lahko tudi negativne učinke na gospodarsko aktivnost, povečujejo dolg države in izrinjajo zasebni sektor. Fiskalni svet si tako želi pospešenega izvajanja investicij iz nepovratnih evropskih sredstev. Na to bi se morali pri načrtovanju proračuna najbolj osredotočiti, je menila Jerkičeva.

Glede dolga države je fiskalni svet ocenil, da se bo ta zaradi krize tako kot v večini drugih držav občutno povečal in začasno presegel 80 odstotkov BDP. Na srečo si sicer obresti na slovenske državne obveznice nizke, zato se bo delež izdatkov za obresti v BDP še naprej zniževal, je povedal Perše. Ugoden se mu zdi tudi likvidnostni položaj državnega proračuna.