STA novice / Štirje predsedniki na izrednem vrhu o učinkovitem, a demokratičnem ukrepanju (daljše)

Kot je dejal Pahor, so danes želeli ugotoviti, ali je treba kaj prilagoditi, da bi bile vse odločitve lahko sprejete hitro in v skladu z ustavo in zakoni. Po njegovih besedah je "izjemnega pomena, da to krizo, zdravstveno in socialno, rešujemo po demokratični poti, da se spoštujejo vsi standardi," je dejal. Dodal je: "Kolikor bolj bodo ljudje zaupali, da je mogoče učinkovito ukrepati v demokratični družbi, toliko bolj bomo demokratična družba po koncu zdravstvene, socialne in gospodarske krize."

Vlada po njegovih besedah dela dobro, v pravo smer, predsedniki pa so ugotovili tudi, da je splošna atmosfera v politiki ugodna, da politika razume resnost razmer in da različnost stališč usklajujejo tako, da ne bi hromili učinkovitosti ukrepov.

Tudi predsednik vlade Janez Janša je dejal, da vlada sprejema ukrepe učinkovito in zakonito, ukrepi pa imajo realno podlago, v smislu, da jih lahko izvajajo. Znova je opozoril, da "bijemo bitko s časom".

Predsednik DZ Igor Zorčič je omenil možnost skrajševanja rokov za razglasitev zakonov, ki ne morejo biti podvrženi referendumu. A po Pahorjevih besedah se za zdaj predpisan rok osem dni od sprejetja zakona do njegove razglasitve ohrani. Ob morebitni oceni, da je treba pravila spremeniti, da bi omogočala bolj učinkovito odločanje, pa bo tudi to spreminjanje pravil, zapisanih v zakonih in poslovniku DZ, izvedeno po demokratičnem postopku, je izpostavil.

Zorčič je povedal, da so na različnih ravneh potekala posvetovanja s pravniki in da nekateri vidijo rešitev tudi v obstoječi zakonodaji, "mislim pa, da nihče ne trdi, da je to možno izpeljati že danes brez tveganja. In pri interventnih zakonih si pa res ne želimo tvegati, da bi na koncu ustavno sodišče ugotovilo njihovo neustavnost, ker so bili prezgodaj razglašeni," je izpostavil.

Da bodo poskušali odločati čim hitreje, je poudaril tudi predsednik DS Alojz Kovšca. Ob tem je opozoril, da se je DS odrekel možnosti veta na sveženj interventnih ukrepov, ki ga je DZ obravnaval nazadnje. Kot je po izjavi pojasnil za STA, pa tega še ne more napovedati za zakone, ki šele prihajajo v parlamentarno proceduro. Ob vsakem zakonu posebej bo namreč svetnike, komisije DS in interesne skupine povprašal o tem, ali je možno, da bi predlagali veto, in če bo dobil dovolj velik delež pritrdilnih odgovorov, bo o tem takoj obvestil predsednika DZ in republike.

"Demokracija, njeni standardi in norme ne onemogočajo učinkovitosti, v takih posebnih razmerah pa terjajo veliko več usklajevanja, predvidevanja, sodelovanja in razumevanja, da v skladu z normami sprejemamo učinkovite odločitve," je ob tem še izpostavil Pahor.

Zorčič je kot enega glavnih izzivov omenil še, da "se pripravimo na to, da bi prišlo do izpada poslancev iz zdravstvenih razlogov in se pripravimo na to, da bo vsaj v delu delo možno opraviti na daljavo".

Poslovnik namreč tega še ne omogoča, zato je potreben sprememb, pri čemer verjame v politično voljo, da se zgodi. Bodo pa tudi o tem danes popoldne spregovorili z vodji poslanskih skupin. Nasprotno pa v DS že opravljajo seje po videokonferenčnem sistemu ali pa te potekajo korespondenčno, je pojasnil Kovšca.

Janša in Pahor sta danes izrazila tudi upanje, da bodo države pa tudi EU iz trenutnih razmer potegnile kak nauk.

Po Janševih besedah je bila namreč velika večina držav, vključno s Slovenijo, nepripravljena na ukrepanje ob epidemiji ali pandemiji. In medtem ko je avstrijski parlament tako rekoč "preko noči" sprejel številne ukrepe, jih je morala slovenska vlada napisati "od prve do zadnje črke". "Upam, da bo to za nas šola. Mi delamo sproti nek opomnik, kaj je treba pripraviti, če Slovenijo zadene epidemija v prihodnje, kar se nas tiče, pa bomo pripravljeni stokrat bolje, kot smo bili zdaj," je dejal Janša.

Pahor pa je opozoril, da tu ne gre le za države, pač pa se po neučinkovitem skupnem soočanju z migracijami že drugič v kratkem času kaže, da se kot EU nismo bili sposobni skupaj soočiti niti s pandemijo, zato upa, da bo to tudi za EU neko sporočilo, če hoče okrepiti zaupanje ljudi v njeno učinkovitost.

Predsedniki so se danes tudi zahvalili vsem, ki se držijo navodil in s tem prispevajo k zajezitvi širjenja virusa, zdravstvenemu osebju in vsem drugim, ki v teh razmerah omogočajo, da življenje kolikor toliko normalno teče - od kmetov, prostovoljcev, policistov, trgovcev itd.