STA novice / KS90: Država ne sme biti servis gospodarstvu, temveč predvsem servis ljudem

"Slovenska država gospodarstvu že desetletja zagotavlja izjemno obsežno neposredno in posredno finančno podporo. Ko gospodarstvo potrebuje pomoč, je država njegov nepogrešljivi partner. Ko pa država potrebuje sredstva za pokojnine, zdravstvo, šolstvo in socialno varnost, postane za nekatere nenadoma prevelika, predraga in neučinkovita. Takšno razumevanje vloge države ni zgolj dvolično, temveč dolgoročno nevarno za prihodnost naše družbe," so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v konfederaciji.

Zavedajo se, da so demografske spremembe resen izziv, a vseeno opozarjajo, da novi demografski sklad ne sme postati mehanizem, s katerim bi iz skupnega premoženja vseh državljanov trajno nadomeščali prispevke, ki so bili v preteklosti znižani delodajalcem. "Državno premoženje ni zasebni hranilnik kapitala, temveč skupna dediščina generacij, ki so ga ustvarjale s svojim delom," so prepričani.

Spomnili so na oceno fiskalnega sveta, da bi predlagani ukrepi lahko povzročili do približno 1,2 milijarde evrov letnega izpada javnofinančnih prihodkov, pri čemer niso zagotovljeni ustrezni nadomestni viri financiranja.

"Torej imamo državo, ki gospodarstvu že zagotavlja obsežne subvencije in druge spodbude, delodajalce, ki že 30 let plačujejo občutno nižjo prispevno stopnjo za pokojninsko zavarovanje kot delavci, pokojninski sistem, za katerega iščemo dodatne vire financiranja, in zdaj še predlog, da bi skupne javne blagajne dodatno osiromašili. Če to ni popoln absurd gospodarske politike, potem se moramo resno vprašati, kaj sploh še je," so kritični v KS 90.

Kot so poudarili, ne nasprotujejo razvojnim spodbudam gospodarstvu, kadar te prispevajo k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, višji produktivnosti, tehnološkemu razvoju in večji blaginji vseh. Nasprotujejo pa modelu, v katerem se od države pričakuje, da bo prevzemala poslovna tveganja, financirala razvoj in zagotavljala vedno nove razbremenitve, medtem ko se od zaposlenih pričakuje, da bodo potrpežljivo sprejemali nizke plače, daljšo delovno aktivnost in vedno večjo negotovost glede prihodnjih pokojnin.

Posebej nesprejemljivo se jim zdi, da se dodatne razbremenitve predstavljajo kot ukrepi v korist vseh državljanov. "Če bodo največje neposredne koristi od posameznih ukrepov imeli tisti z najvišjimi dohodki in največjim premoženjem, zmanjšane prihodke javnih blagajn pa bomo nadomeščali vsi, potem ne govorimo o pravični razvojni politiki, temveč o prerazporejanju družbenega bogastva v napačno smer," so zapisali.

Ob tem zahtevajo, da se pred vsakršnim nadaljnjim zniževanjem javnofinančnih prihodkov jasno pove, kdo bo nadomestil izpadla sredstva in kakšne bodo posledice za financiranje socialne države. "Država ne sme biti servis gospodarstvu, temveč predvsem servis ljudem. Gospodarski razvoj ni sam sebi namen, ampak mora zagotavljati boljše življenje celotni družbi, ne zgolj večjih donosov njenemu najpremožnejšemu delu," so prepričani.

Naknadni zakonodajni referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije bo 6. decembra, zahtevo zanj pa so vložili sindikalisti. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je sprejel DZ na seji 11. maja 2026?