STA novice / Šutarjev zakon dosegel več pozitivnih učinkov, a odprl številne dileme (I) (tema)

Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma t. i. Šutarjev zakon, ki so ga poslanci sprejeli lani po nujnem postopku, je posegel na področja kazenske, socialne in druge zakonodaje. Sprejeli so ga manj kot mesec dni po napadu, v katerem je umrl Šutar, zanj pa je bil osumljen pripadnik romske skupnosti, kar je sprožilo napetosti med večinskim in romskim prebivalstvom v širši jugovzhodni Sloveniji.

Eden najbolj odmevnih ukrepov v zakonu je rubež socialne pomoči posameznikom z vsaj tremi terjatvami zaradi prekrškov v zadnjih dveh letih. Vendar člen je ustavno sodišče pred odločitvijo o ustavnosti začasno zadržalo, zato je finančni urad (Furs) prenehal z izdajanjem sklepov v teh primerih.

Varuh človekovih pravic, ki je poleg devetih posameznikov vložil pobudo za oceno ustavnosti tega člena, je med drugim opozarjal, da je sprememba prizadela številne, tudi starejše, bolnike, brezdomce in matere samohranilke.

So pa iz več centrov za socialno delo na Dolenjskem za STA pojasnili, da so pri delu z družinami opazili, kako so nekateri začeli obročno odplačevati dolgove. Hkrati so poudarili, da bi bilo treba opredeliti prejemke, ki bi bili izvzeti iz izvršbe, da ne ogrozijo otrok.

Policija med vstopi v stanovanja zasegla orožje

Odmeval je tudi del zakona, ki je policijo pooblastil, da brez naloga sodišča vstopi v tuje stanovanje zaradi zasega strelnega orožja. Na Generalni policijski upravi so za STA pojasnili, da je policija od uveljavitve zakona konec novembra lani to storila šestkrat in orožje zasegla vsakič.

Poleg tega so skladno z zakonom določili tri varnostno tvegana območja, in sicer naselji Brezje - Žabjak in Dobruška vas ter območje Metelkove v Ljubljani.

Policisti so na teh območjih izvedli 14 varnostnih akcij ter ugotovili sume kaznivih dejanj, kršitve prometnih pravil ter javnega reda in miru. Niso pa na teh območjih še uporabili tehničnih sredstev. Prav tako niso avtomatizirano preverjali registrskih tablic, kar je zakon tudi omogočil.

Več ovadb zaradi lahke telesne poškodbe

Zakon je prispeval k večji obravnavi oziroma evidentiranju kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe, so pojasnili na policiji. Uvedel je namreč pregon kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe ter ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po uradni dolžnosti, ne več na predlog žrtve.

Od uveljavitve zakona do konca avgusta letos so po podatkih policije obravnavali 1530 kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe, kar je več kot tretjino več v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem, ko so jih obravnavali 1118.

Na ministrstvu za pravosodje in vrhovnem državnem tožilstvu menijo, da je ta sprememba pomembna sistemska izboljšava. Precejšnje povečanje kazenskih ovadb zaradi lahke telesne poškodbe je po oceni tožilstva očitno posledica razbremenitve oškodovancev bremena podaje predloga.

So pa dodali, da je treba za celovit vpliv spremembe analizirati celoletni pripad teh kazenskih ovadb ter število sklepov o ustavitvi postopka in zavrnilnih sodb, kar bo mogoče šele konec leta.

Zakon odprl vprašanje dekriminalizacije

Z zakonom so prekvalificirali kaznivi dejanji male tatvine in poškodovanja tuje stvari v prekrške. Policija je od uveljavitve zakona do konca avgusta letos obravnavala 11.863 prekrškov tatvin, kjer je storile dobil do 500 evrov protipravne premoženjske koristi, in 2727 prekrškov poškodovanj tuje stvari, kjer je bilo do 500 evrov materialne škode.

Prekvalifikacija je po navedbah tožilstva vplivala na manj kazenskih ovadb za navedeni kaznivi dejanji in povečala število ustavljenih postopkov na sodiščih. A odprla je tudi nova pravna vprašanja. Vrhovno sodišče je v zvezi s členom o tatvini vložilo zahtevo za oceno ustavnosti. Opredelitev tatvine kot prekrška po Šutarjevem zakonu je namreč strožja od tatvine kot kaznivega dejanja, določenega v kazenskem zakoniku. Aktualna vlada je sicer že napovedala, da bodo tatvino ponovno uvrstili med kazniva dejanja.

Vrhovno državno tožilstvo pa je na sodišče vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti člena o poškodovanju tuje stvari. Je pa vrhovno sodišče vložilo tudi zahtevo za oceno ustavnosti glede dela zakona, ki predvideva možnost podaljšanja pripora po vložitvi obtožnice.

Zakon je tudi zvišal kazni za nasilništvo, vendar se učinek te spremembe po navedbah pravosodnega ministrstva še ni pokazal. Tožilci pa lažje obrazložijo sorazmernost med težo kaznivega dejanja in zagroženo kaznijo pri predlogu odreditve pripora. Pomeni tudi bolj enakovredno kaznovalno politiko v primerjavi s kaznivim dejanjem nasilja v družini, so pojasnili.

Po navedbah policije je še prezgodaj tudi za oceno vpliva zakona na povratnike. So pa dodali, da nekatere policijske uprave poročajo o upadu tatvin goriva na bencinskih servisih in razbremenitvi kriminalistov. "To krepi zavedanje o neizogibnosti pravnih posledic, kar je eden ključnih preventivnih učinkov zakona," so še zapisali.

Zakon ni vplival na redno obiskovanje pouka, Furs zasegel okoli 80 vozil

Centri za socialno delo so od uveljavitve zakona prejeli več kot sto obvestil inšpektorata za šolstvo o uvedbi postopkov zoper starše otrok, ki ne obiskujejo pouka. "Ugotavljamo, da ukrep ni dosegel temeljnega cilja - rednega obiskovanja pouka," so pri centrih zapisali za STA.

Upravičenci so se prejemanju pomoči v obliki naročilnic ali neposrednega plačila računov, na kar je vplival zakon, sčasoma prilagodili. V nekaterih primerih pa naročilnic sploh ne prevzamejo.

Zakon uvaja tudi nekaj sprememb v primeru mladoletnih staršev. Na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve so za STA poudarili, da je strokovno bolj ustrezno presojati okoliščine, kot so zrelost roditelja, podpora okolice in bivanjski pogoji, ne pa starost.

Je pa Furs od konca oktobra lani do konca septembra letos na območju jugovzhodne Slovenije zarubil okoli 80 vozil v skupni vrednosti nekaj več kot 83.000 evrov. Na kraju samem pa je 28 dolžnikov poravnalo nekaj manj kot 35.000 evrov dolga, zato vozila niso zasegli, so pojasnili za STA.

Policija: Represija ni dovolj

Predsednik strokovnega sveta za evalvacijo zakona Branko Lobnikar je za STA ocenil, da je zakon nadgradil nujna policijska pooblastila in aktiviral institucije. A toliko, kot je naredil dobrega, je naredil tudi slabega. "Zdaj je še čas, da se na podlagi izkušenj sistem resno spremeni," je dejal.

Ministrstvo za notranje zadeve meni, da je treba zakon novelirati. Kot so še zapisali, morajo od pravosodja zahtevati hiter odziv. Policija namreč svoje naloge izvršuje, so prepričani, sodstvo pa da čaka.

A dolgoročno varnostnih razmer po navedbah policije ni mogoče izboljševati zgolj z represijo. Ključni dejavniki ostajajo učinkovita preventiva, sodelovanje institucij, policija na terenu ter pravočasno in sorazmerno ukrepanje ob varnostnih tveganjih.

Ministrstvo za delo pa je poudarilo vključitev za delo sposobnih Romov na trg dela, institucije pa morajo zakone izvajati enakopravno. "Pri tem mora biti eno temeljnih vodil spoštovanje načela osebne odgovornosti vsakega posameznika," so zapisali.