STA novice / Sviz vlado pozval k umiku novel za počasnejšo rast sredstev za študijsko in znanstvenoraziskovalno dejavnost

Sindikalna konferenca visokega šolstva in znanosti, ki deluje v okviru Sviza, je danes vladi poslala izjavo o nasprotovanju predlaganima novelama zakona o visokem šolstvu ter zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Menijo, da je nedopustno, da vlada spremembe tako pomembnih zakonov predlaga po nujnem postopku, brez javne razprave in socialnega dialoga. Hkrati so opozorili, da so zaposleni v teh dejavnostih za predlagane spremembe izvedeli z vladnih spletnih strani.

Poudarili so, da sta omenjena zakona po desetletju stagnacije in varčevalnih ukrepov, ki so visoko šolstvo in znanost finančno podhranili, prinesla prepotrebno rast sredstev in omogočila prve korake k stabilizaciji razmer. "Za nadaljnje izboljševanje razmer je treba zakonsko določeno rast ohraniti. Ta naj bi postopno pripeljala do ciljnih deležev v višini en odstotek BDP za študijsko dejavnost, en odstotek BDP za znanstvenoraziskovalno dejavnost ter 0,25 odstotka BDP za inovacijsko dejavnost," so zapisali v sporočilu za javnost.

Sindikati so vztrajali, da oba krovna zakona določita zavezujočo rast financiranja, da bi preprečili zmanjševanje sredstev in odlaganje doseganja ciljnih deležev v nedoločeno prihodnost, so pojasnili na Svizu. Zakona namreč po mnenju sindikata zagotavljata predvidljivo dinamiko financiranja in postopno doseganje ciljev. Določata tudi, kako se financiranje prilagodi ob poslabšanju gospodarskih razmer in poveča, ko te okoliščine prenehajo. Univerzam in raziskovalnim organizacijam tako omogočata večletno načrtovanje dela in zaposlovanja.

V Svizu menijo, da vlada s predlaganima novelama posega prav v dolgoročno zanesljivost financiranja. Če se zakonsko določena dinamika financiranja prilagaja sprotnim proračunskim omejitvam, se zmanjšuje zanesljivost zavez, zaradi katerih so bile te formule vključene v oba zakona, so pojasnili.

"Čeprav se bo nominalni obseg sredstev povečeval, predloga za leti 2027 in 2028 znižujeta zakonsko določeno dinamiko njihove rasti. Vlada spremembe predlaga v času, ko Urad Vlade RS za makroekonomske analize in razvoj za leto 2026 napoveduje 3,8-odstotno gospodarsko rast, za leti 2027 in 2028 pa 2,5- oziroma 2,3-odstotno rast," so zapisali.

Na Institutu Jožef Stefan (IJS) so se v odzivu za STA medtem zavzeli, da Slovenija tudi v prihodnje gradi na odličnem znanju, raziskavah in inovacijah. "K temu bomo še naprej prispevali z vrhunskimi temeljnimi in aplikativnimi raziskavami, z razvojem raziskovalcev ter s prenosom znanja v gospodarstvo in družbo," so zapisali v odzivu za STA.

Na IJS verjamejo, da lahko skupaj z državo, univerzami in gospodarstvom ohranijo razvojni zagon in postopoma dosežejo zastavljene cilje tudi v spremenjenih razmerah. "Pri tem nam bodo zelo pomagali predvidljivo večletno financiranje, vključno z naložbami v raziskovalno opremo, dobri pogoji za privabljanje in zadržanje talentov ter enostavnejši administrativni postopki, ki zdaj pogosto ovirajo delo raziskovalk in raziskovalcev," so navedli.

Vlada je prejšnji teden potrdila predloga omenjenih novel zakonov. Z njima upočasnjuje rast financiranja, v letih 2027 in 2028 se letno povečanje deleža sredstev z 0,08 odstotne točke za študijsko dejavnost zmanjšuje na 0,062, za znanstvenoraziskovalno dejavnost pa na 0,0533 odstotne točke BDP.