STA novice / Ministrstvo: Interventni zakon namenjen zaščiti kmetijstva, transporta in potrošnikov (dopolnjeno)

"Visoke cene goriv najbolj neposredno prizadenejo cestni prevoz blaga in potnikov, logistiko ter kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in marikulturo. Višji stroški v teh dejavnostih se hitro prenašajo v cene prevoza, hrane in drugega blaga, na koncu pa jih občutijo gospodarstvo in potrošniki. Z interventnim zakonom želimo ta prenos omejiti ter zaščititi prehransko oskrbo, konkurenčnost slovenskega gospodarstva in potrošnike pred dodatnimi podražitvami," so po dopisni seji vlade pojasnili na ministrstvu.

Ne gre za splošno subvencioniranje goriva, temveč za ciljno in začasno pomoč najbolj izpostavljenim dejavnostim, so dodali.

Predlog novega zakona o zaščiti prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv po njihovih navedbah uvaja tri ciljno usmerjene ukrepe. Prvi je pomoč cestnim prevoznikom blaga in potnikov, z izjemo že subvencioniranega javnega potniškega prometa, pri pokrivanju dela dodatnih stroškov dizelskega goriva.

Država sicer ne bo krila celotne cene goriva niti celotnega povišanja, temveč največ 70 odstotkov dodatnega stroška nad določeno referenčno ceno. Pomoč bo vezana na dejansko opravljene kilometre, normirano porabo glede na kategorijo vozila in dejansko kupljeno gorivo. Za upravičeno porabo goriva bo pomoč mogoče uveljavljati tudi za nazaj, in sicer od 4. junija.

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, predlog zakona predvideva določitev zgornje meje pomoči in doplačilo razlike do cene goriva, ki velja na borzah.

Pri avtoprevoznikih je trenutno po njegovih pojasnilih veljavna borzna cena nafte 1,03 evra, v predlaganem zakonu pa so kapico, ki jo lahko vlada s sklepom spreminja, določili pri 0,75 evra. "Ta trenutek bi za vse, kar je nad to ceno na borzi, priskočila na pomoč država," je ponazoril Vrtovec.

Drugi ukrep je namenjen kmetijstvu in gozdarstvu. Upravičena količina goriva se bo določala na podlagi dejansko kupljenega goriva, obdelovanih površin in normirane porabe glede na vrsto rabe zemljišča, pri čemer se bo ukrep izvajal po de minimis shemi državne pomoči.

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Mojca Erjavec je na novinarski konferenci izpostavila, da so se na ministrstvu odzvali na pozive številnih kmetov in organizacij pridelovalcev k državi pomoči. "V tesnem medresorskem sodelovanju smo aktivno pristopili k reševanju (...) da bi zagotovili prehransko varnost in pomagali domačim pridelovalcem," je dejala.

Glede na predlagani interventni zakon se za nosilce kmetijskih gospodarstev ter določene gozdarje uvaja pomoč za nakup plinskega olja kot goriva za ogrevanje oziroma KOEL, ki se uporablja za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Predvidena je tudi posebna ureditev za male kmetije, ki ne dosegajo praga za vračilo trošarine. Ribičem, ki izvajajo gospodarski ribolov, in čebelarjem z vozili, prirejenimi za prevoz čebeljih panjev, pa bodo pristojni omogočili uveljavljanje pomoči za dizelsko gorivo, in sicer ob predložitvi dokazil o dejansko opravljenih vožnjah oziroma premikih čebeljih družin, so naknadno sporočili s kmetijskega ministrstva.

Tretji ukrep prinaša subvencije za nakup in namestitev energijsko učinkovitih in varnih pnevmatik razreda A ali B, kategorij C1 in C2. Predlagana subvencija znaša 150 evrov za posamezno upravičeno pnevmatiko, za ukrep pa je predvidenih pet milijonov evrov. Izvajal se bo do porabe sredstev, in sicer po vrstnem redu prispelih vlog. Tudi ta ukrep se bo izvajal na podlagi de minimis sheme državnih pomoči.

Kot je dejal Vrtovec, je ta ukrep namenjen predvsem prevoznikom za nakup t.i. ekoloških gum. Spomnil je, da so prevozniki tovrstne subvencije v preteklosti že lahko prejeli preko Podnebnega sklada RS, tokrat pa bi jih torej preko državne družbe Borzen. "Ne gre za stare pnevmatike, ampak za napredne, ki povzročajo tudi manj izpustov," je dodal.

Če bi morali shemo pomoči izvajati na letni ravni, bi to po Vrtovčevih besedah za državo pomenilo okoli 30 milijonov evrov sredstev.

Izvajanje vseh ukrepov bo prevzel Borzenov center za podpore, ki bo vzpostavil sistem za oddajo in obravnavo vlog, izvajal izplačila ter skrbel za nadzor. Pomoč bo vezana na dejansko in dokazano poslovno aktivnost v večini primerov, kjer se to da, sicer pa pod materialno in kazensko odgovornostjo vlagatelja vloge. Prav tako bo zaradi zmanjšanja administrativnih stroškov postavljena najnižja cena na računu, in sicer 20 evrov, so povzeli na ministrstvu za infrastrukturo.

V tem, da se bo denar, ki se v Borzenu zbira iz prispevkov za financiranje ukrepov na področju obnovljivih virov energije, ki ga prek položnic za elektriko plačujejo državljani, namenil za subvencioniranje stroškov nafte, Vrtovec ne vidi "nobene težave". Kot je dejal, ta trenutek preko Borzena rešujejo "končne potrošnike".

Na novinarsko vprašanje, kako bodo tovrstno državno pomoč utemeljili pri Evropski komisiji, pa je odgovoril, da verjame, da jim bo ta prižgala zeleno luč. "Če pa ne, bomo pač v nadaljevanju to dokazovali. Lahko gredo ta finančna sredstva tudi iz proračuna, ampak škoda, ker je v Borzenu zbranega 400 milijonov evrov denarja, ki so ga pod vlado Roberta Goloba nesmotrno porabljali za različne finančne sheme," je pristavil.

Ob tem je poudaril, da v zeleni dogovor, kot ga opredeljujeta Evropska komisija in slovenska zakonodaja, sam ne verjame. Napovedal je tudi pripravo sprememb zakonodaje glede obnovljivih virov energije, tako da bi ta opredelila delovanje družbe Borzen kot tiste, ki lahko priskoči na pomoč reševanju slovenskega gospodarstva zaradi energetske krize.

Zagotovil je, da zaradi finančne pomoči avtoprevoznikom in kmetom iz sredstev Borzena ne bo ogrožena izvedba drugih razpisov, ki jih izvaja ta družba, kot je denimo izplačilo subvencij za nakup toplotnih črpalk in podobnih stvari. Je pa napovedal, da država v prihodnje "absolutno ne bo več financirala subvencij za nakup električnih vozil".

Glede pomoči navadnim državljanom, ki jih prav tako pestijo visoke cene naftnih derivatov, pa je Vrtovec dejal, da čakajo odgovor iz Bruslja glede znižanja trošarin. "Če pogledate gibanje cen naftnih derivatov v tujini, boste videli, da imajo v bistvu približno tri ali štiri države v EU cenejše kot Slovenija," je poudaril.