STA novice / Varuh opozoril na pomanjkanje kadra in dolge čakalne dobe na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov

"Duševno zdravje otrok in mladostnikov je po oceni Varuha človekovih pravic eno najbolj občutljivih področij uresničevanja otrokovih pravic," so besede namestnice varuhinje človekovih pravic Dijane Možina Zupanc povzeli v sporočilu za javnost Varuha.

Ob tem je Možina Zupanc spomnila na 3. člen konvencije o otrokovih pravicah, da morajo biti otrokove koristi glavno vodilo pri vseh dejavnostih, povezanih z otroki, in na 14. člen ustave, ki vsakomur zagotavlja enakost pred zakonom. Kot so potrdili tudi sogovorniki v centru, pa je podpora mladim s težavami v duševnem zdravju težje dostopna v bolj oddaljenih delih Slovenije.

"Iz leta v leto opažamo več težjih primerov, ki potrebujejo daljšo multidisciplinarno obravnavo," je ocenila direktorica svetovalnega centra Mateja Hudoklin. Opozorila je tudi na prostorske omejitve centra, predvsem pa na podaljševanje že tako predolgih čakalnih dob, ki jih z obstoječim timom ne morejo skrajšati. Svetovalni center sicer vsako leto obravnava od 2100 do 2500 otrok in mladostnikov.

Težava pa po mnenju Varuha ni le specialistična obravnava. Nujni so zgodnje prepoznavanje stisk, dostopna svetovalna pomoč v šolah in povezovanje zdravstva, šolstva in socialnega varstva, predvsem pa preventiva. Sogovorniki so se zavzeli za ozaveščanje o pomenu duševnega zdravje že v predporodnih šolah za starše in ob obiskih patronažnih sester pri družinah z novorojenčki.

Varuh je ob tej priložnosti tudi opozoril na pomen vključujočega izobraževanja, ki ne pomeni le fizične prisotnosti otroka v redni šoli. Pomeni njegovo dejansko sodelovanje, napredovanje, pripadnost in razvoj ob pravočasni ter individualizirani podpori. Izobraževalni sistem se mora prilagajati otrokovim potrebam, ne obratno, so navedli.

V praksi pa na tem področju ostajajo številne težave. Specialni pedagog v centru Marko Kalan je denimo opozoril, da primanjkuje mest v osnovnih šolah z nižjim izobraževalnim standardom.

Pomemben premik sicer prinaša novela zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki od septembra zahteva, da osnovna šola otroku podporo zagotovi že ob zaznavi učnih težav, ne šele po končanem postopku usmerjanja. Varuh je ob tem opozoril na odprta vprašanja minimalnih standardov podpore, dokumentiranja in spremljanja učinkovitosti ukrepov ter procesnih jamstev otroka in staršev. Brez jasnih meril lahko enaka potreba otroka na različnih šolah vodi do zelo različne pomoči.

"Naš skupni cilj je, da otrok v odnosu z odraslimi in institucijami dobi izkušnjo: vidijo me, slišijo me, moj glas nekaj šteje in v stiski mi ni treba ostati sam. Zaupanje v institucije je ena od najpomembnejših varovalk otrokovih pravic," je še dejala namestnica varuhinje človekovih pravic.