STA novice / Ukrepi glede beračenja morajo po navedbah Varuha temeljiti na človekovih pravicah

Evropski odbor za socialne pravice je v zadevi Mednarodna federacija za človekove pravice (FIDH) in Mednarodno gibanje ATD Četrti svet proti Belgiji ugotovil, da so obravnavane občinske omejitve in prepovedi beračenja v nasprotju z Evropsko socialno listino. Odločitev je pomembno evropsko sporočilo proti kaznovanju in stigmatizaciji ljudi, ki živijo v revščini ali socialni izključenosti, ocenjujejo pri Varuhu.

Odbor je ugotovil kršitev 30. člena Evropske socialne listine, ki zagotavlja pravico do varstva pred revščino in socialno izključenostjo. Belgijske občinske omejitve beračenja so posegle v to pravico, prizadetim pa niso bila zagotovljena učinkovita pravna sredstva. Ugotovil je tudi posredno diskriminacijo, saj so predpisi nesorazmerno prizadeli že tako prikrajšane ljudi, med njimi pripadnike romske skupnosti, so dodali.

Odločitev se neposredno nanaša na Belgijo, vendar je pomembna tudi za Slovenijo, ki je pogodbenica revidirane Evropske socialne listine in je sprejela tudi njen 30. člen, poudarjajo pri Varuhu.

Pojasnili so, da v Sloveniji beračenje samo po sebi ni prepovedano. Zakon o varstvu javnega reda in miru kot prekršek določa ravnanje tistega, ki na vsiljiv ali žaljiv način nekoga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine. Varuh poudarja, da je treba to določbo razlagati ozko in jo izvajati individualizirano. Mirno oziroma nevsiljivo prosjačenje ne sme biti obravnavano kot prekršek, ukrepanje pa ne sme temeljiti zgolj na videzu, kraju zadrževanja, socialnem položaju ali etničnem poreklu posameznika.

Hkrati verjamejo, da morajo biti ljudem zagotovljene razumljive informacije in dejansko dostopna pravna sredstva. "Iz odločitve odbora jasno izhaja, da beračenje samo po sebi ni prekršek. Kadar človek prosi za pomoč, ker nima druge možnosti za preživetje, odgovor države ne sme biti predvsem kazen, temveč pravočasna in dostopna socialna pomoč. Tudi kadar je zaradi varstva drugih ljudi ali javnega reda ukrepanje upravičeno, mora temeljiti na konkretnih okoliščinah ter biti nujno in sorazmerno," so povzeli besede varuhinje.

Temeljni odgovor na beračenje mora biti po navedbah Varuha odpravljanje njegovih vzrokov. Verjamejo, da je varovanje javnega reda legitimen cilj, vendar ga ni dopustno uresničevati tako, da se kaznuje revščina ali še dodatno poglablja socialna izključenost. Posebno pozornost pa je treba nameniti prisilnemu beračenju otrok, organiziranemu beračenju in drugim oblikam izkoriščanja. V teh primerih mora biti ukrepanje usmerjeno predvsem v zaščito žrtev ter ugotavljanje odgovornosti tistih, ki jih izkoriščajo, menijo.