STA novice / Vlada ta teden še ne bo potrdila rebalansa proračuna

Finančni minister Andrej Šircelj je pripravo rebalansa napovedal že junija na zaslišanju v DZ pred nastopom mandata. Kot je dejal, je treba javne finance spraviti v fiskalne okvire, javnofinančni primanjkljaj bi torej morali ohranjati pod tremi odstotki BDP. Fiskalni svet je medtem v začetku julija opozoril, da je primanjkljaj v prvem četrtletju znašal že 3,5 odstotka BDP.

Vlada je izhodišča za pripravo predloga rebalansa sprejela 16. julija, ko je sporočila, da se bodo skupni odhodki z zdaj veljavnih 17,7 milijarde evrov zvišali na 18,4 milijarde evrov. Med vzroki za rast porabe je izpostavila višje obrambne izdatke in dodatna sredstva za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost.

Povečanje obrambnih izdatkov je namenjeno uresničevanju cilja, da Slovenija doseže obrambne izdatke v višini dveh odstotkov BDP, v skladu s sprejetimi zavezami države, so takrat poudarili na finančnem ministrstvu. Dodatna sredstva za načrt za okrevanje in odpornost pa so pojasnili s potrebo po dokončanju njegovega izvajanja že letos, medtem ko je zdaj del izdatkov za projekte predviden še v letu 2027.

Konec julija je finančno ministrstvo objavilo tudi že razrez proračunskih izdatkov ter ob tem napovedalo, da bo vlada rebalans predvidoma obravnavala konec avgusta. Iz dokumenta je razvidno, da sta ministrstvo za obrambo ter finančno ministrstvo, ki bdi nad proračunskim skladom za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, med proračunskimi porabniki, ki se jim sredstva najbolj povečujejo.

Ali vlada načrtuje kakšne spremembe tudi na prihodkovni strani proračuna, za zdaj ni znano. V skladu z veljavnim proračunom naj bi se letos v državno blagajno nateklo 15,6 milijarde evrov in če bo ostalo pri tej številki, se bo primanjkljaj z zdaj ocenjenega 2,1 milijarde evrov povečal na 2,8 milijarde evrov.

Gospodarska gibanja so sicer ugodna. Kot je sredi avgusta objavil statistični urad, je bil BDP v drugem letošnjem četrtletju realno za 5,0 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Rast je tako v primerjavi s prvim trimesečjem, ko je po popravljenih podatkih dosegla 3,2 odstotka, še pospešila. To je bila najvišja gospodarska rast po prvem četrtletju leta 2022 in tudi najvišja med članicami EU. Visoka je bila predvsem rast v izvoznem sektorju. V prvem polletju skupaj je bila medletna rast BDP realno pri 4,1 odstotka.

Marca letos je Umar, katerega napovedi služijo vladi kot ena od pomembnih usmeritev pri pripravi proračunskih dokumentov, v svoji pomladanski napovedi Sloveniji za celo leto 2026 napovedal gospodarsko rast v višini dveh odstotkov. Podobne so tudi napovedi mednarodnih institucij. Osveženo jesensko napoved Umar običajno predstavi sredi septembra, zna pa letos z objavo nekoliko pohiteti.

Da bo rebalans čim bolj realen, namerava vlada pred njegovo potrditvijo počakati na jesensko napoved. "V luči podatkov o gospodarski rasti v drugem četrtletju in v želji, da je rebalans čim bolj realen ter skladen z jesensko napovedjo gospodarskih gibanj, bomo pred potrditvijo rebalansa na seji vlade počakali objavo gospodarske napovedi Umarja," so za STA pojasnili na finančnem ministrstvu. Vlada tako na četrtkovi seji še ne bo obravnavala predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna.