STA novice / V okviru strateškega sveta za gospodarstvo o predlogih za davčno reformo (dopolnjeno)

Seje sta se kot vabljena gosta udeležila član fiskalnega sveta Tomaž Perše in državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek.

Člani fokusne skupine za davke so obravnavali več aktualnih vprašanj in predlogov s področja davčne zakonodaje, pri čemer je bila razprava, kot so zapisali v državnem svetu, usmerjena predvsem v razbremenitev dela in gospodarstva, krepitev konkurenčnosti ter ustvarjanje bolj stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja.

Tema seje so bili tako predlogi za davčno reformo. Fokusna skupina je po pojasnilih državnega sveta obravnavala predloge za spremembe dohodninske lestvice in splošnih davčnih olajšav ter širši nabor predlogov davčnih sprememb. Posebna pozornost je bila namenjena problematiki čezmejnega opravljanja storitev in potrebnim spremembam zakona o dohodnini na tem področju.

Na dnevnem redu je bil tudi osnutek predloga zakona o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut, s katerim je tretja vlada Janeza Janše neuspešno poskušala že v letu 2022 in ki naj bi poenostavil davčno obravnavo unovčenja kriptovalut.

Člani fokusne skupine so se dotaknili tudi drugih možnih sprememb davčne zakonodaje, med drugim na področjih obdavčitve pravnih oseb in kapitala, normiranih samostojnih podjetnikov, socialnih prispevkov, obdavčitve premoženja, davka na dodano vrednost ter finančnih storitev.

Fokusna skupina bo zdaj, kot so v sporočilu za javnost napovedali v državnem svetu, pripravila čistopis predlogov sprememb na davčnem področju, med drugim glede splošne davčne olajšave, dohodninske lestvice in davka od dohodkov pravnih oseb. Pripravljen bo tudi predlog novele zakona o dohodnini z rešitvami, povezanimi s čezmejnim opravljanjem storitev.

Kot je za Radio Slovenija pojasnil Lotrič, pri dohodnini pričakuje ugodnejši položaj za vse, največ sprememb je na obeh koncih. "Pri najnižjih plačah predlagamo prvo stopnjo samo na deset odstotkov obremenitev, da se nam najnižje plače lahko iz tega naslova kar krepko povečajo. Posebej pa še pri splošni davčni olajšavi, ki jo bomo glede na izračun z zdajšnjih 5500 evrov dvignili na od 7000 do 8000 evrov," izjavo Lotriča povzema portal MMC.

V fokusni skupini bodo predlagali tudi odpravo zdajšnje najvišje stopnje 50 odstotkov in posebno obravnavo izrednih dohodkov. Po Lotričevih pojasnilih bi se zaslužek nad milijon evrov obdavčilo po nizki davčni stopnji, s čimer naj bi nazaj v Slovenijo privabili športnike, kulturnike, umetnike, znanstvenike.

Prek dohodninskega zakona bi naslovili tudi dolgotrajna nesoglasja glede čezmejnih storitev, je navedel Lotrič. "Teh 15.000 ljudi, ki so zapustili rezidentstvo, želimo privabiti nazaj v Slovenijo in s tem vplačila v državne blagajne okrepiti za okoli 200 milijonov evrov - z določenimi bonitetami, v obliki davčnih stimulacij," je dejal.

Predlagali bodo tudi znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, ki je zdaj zaradi popoplavne obnove pri 22 odstotkih, in skušali zajeti tudi multinacionalke. Kot je dejal Lotrič, se nagibajo k od 15 do 17 odstotkom, pri čemer se najnižja efektivna stopnja določi pri okoli desetih odstotkih.

Da Slovenija potrebuje davčno okolje, ki bo spodbujalo delo, podjetnost in investicije ter gospodarstvu omogočalo dolgoročno načrtovanje, je po navedbah državnega sveta na seji povedal Lotrič. "Naš cilj ni spreminjanje davkov zaradi sprememb samih, temveč oblikovanje premišljenih rešitev, ki bodo povečale konkurenčnost slovenskega gospodarstva in hkrati upoštevale javnofinančne učinke," so ga citirali.

Razprava je bila po navedbah državnega sveta namenjena tudi zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je DZ sprejel maja, a zaradi pobude za naknadni zakonodajni referendum še ni bil uveljavljen. Člani fokusne skupine so se po pojasnilih državnega sveta pogovarjali o njegovih učinkih, posebno pozornost pa namenili tudi oceni javnofinančnih stroškov predlaganih ukrepov, kar je ena od najbolj izpostavljenih kritik zakona.

Dogovorjeno je bilo, da bo fiskalni svet pripravil dinamični izračun javnofinančnih učinkov ukrepov, predvidenih v interventnem zakonu.

Namen julija ustanovljenega vladnega strateškega sveta je vladi zagotoviti neodvisen, strokoven in dolgoročno usmerjen posvetovalni organ, ki pomaga pri oblikovanju gospodarskih politik ter zagotavljanju strokovnih predlog in usmeritev za krepitev konkurenčnosti gospodarstva. V svetu so zastopani predstavniki gospodarstva, akademske sfere in drugi strokovnjaki.

Na ustanovni seji sveta so oblikovali pet fokusnih skupin, in sicer za konkurenčnost, davke, delovno zakonodajo, debirokratizacijo in digitalizacijo. V vsaki je do 15 posameznikov, ki so eksperti za posamezno področje.