STA novice / Lani na ustavno sodišče več pripada in več rešenih zadev (II)

Ustavno sodišče je leta 2025 prejelo skupaj 1056 zadev, kar je kar za 20,6 odstotka manj kot leta 2024, ko je prejelo 1330 zadev. Če iz teh številk izločijo množične istovrstne zadeve, ki jih je bilo leta 2024 zelo veliko, pa so razmerja drugačna. Brez teh je lani sodišče prejelo 1048 zadev, kar je za 12,4 odstotka več kot leta 2024, ko jih je prejelo 932.

Precej več kot leto prej je bilo med temi vlog za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov. Lani jih je sodišče prejelo 215, kar 30,3-odstotno povečanje glede na leto 2024, ko jih je prejelo 165. Tako je znova prišlo do obrata trenda. V letih 2013-2017 je namreč ustavno sodišče beležilo trend upadanja števila teh zadev, po letu 2018, predvsem v letu 2020, pa se je število teh zadev spet močno povečalo. V letih 2022 - 2024 se je trend znova obrnil, saj se je število vlog precej zmanjšalo.

Manj kot leta 2024 pa je ustavno sodišče prejelo ustavnih pritožb. Te predstavljajo sicer glavnino rešenih zadev leta 2025, tako kot vsa leta doslej. Rešilo jih je 1099, kar je 81,2-odstotni delež med rešenimi zadevami.

Neupoštevajoč množične istovrstne zadeve je ustavno sodišče lani sicer rešilo 1217 zadev v primerjavi s 1087 zadevami v letu pred tem, kar je 12-odstotno povečanje. Upoštevajoč vse pa beležijo zmanjšanje z 2088 v letu 2024 na 1354 zadev v lanskem letu.

Prav tako je ustavno sodišče lani še dodatno zmanjšalo število nerešenih zadev. Ob koncu leta jih je imelo skupaj 874, konec leta 2024 pa 1173. Najstarejši sta dve zadevi, iz leta 2020. Glavnino, kar 647, jih je prejelo leta 2025. Med vsemi nerešenimi zadevami ob koncu leta 2025 je bilo 188 prednostnih in 126 absolutno prednostnih zadev, še piše v letnem poročilu.

Poročilo zajema tudi finančne podatke. Lani je realizirani finančni načrt ustavnega sodišča znašal nekaj manj kot 6,5 milijona evrov, kar je okoli 13 odstotkov več kot lepo prej. "Sredstva so bila večinoma, enako kot v letih doslej, porabljena za izplačilo plač," navaja poročilo.

Materialni stroški so v primerjavi s preteklim letom ostali na približno enaki ravni, stroški za investicije in investicijsko vzdrževanje pa so se zvišali.

Lani je sicer prišlo tudi do sprememb v sestavi ustavnega sodišča, saj se je mandat iztekel dvema sodnikoma. Državni zbor je jeseni namesto Špelce Mežnar izvolil Nino Betetto, Marka Šorlija pa je nadomestil Primož Gorkič.