STA novice / Evropski poslanci o rahljanju pravil pri označevanju rastlin s spremembami genoma (ozadje)

EU ima od leta 2001 regulativni okvir za označevanje živil in uporabo gensko spremenjenih organizmov (GSO) v kmetijstvu in prehrani, ki zahteva, da je na etiketi izdelka navedeno, da vsebuje GSO. Po novem pa bi rastline, gensko spremenjene oz. preurejene skladno z novimi genomskimi tehnikami (NGT), razdelili v dve kategoriji.

V kategoriji 1 (NGT 1) bi bile tiste, ki imajo manj kot 20 sprememb genoma in se jih šteje enakovredne konvencionalnim. Teh ne bi bilo treba več označevati. V drugo kategorijo (NGT 2) pa bi spadale kompleksne nove gensko spremenjene rastline, ki bi jih morali še vedno označevati, tako kot velja zdaj. Še naprej bodo tudi podvržene ocenam tveganj, države članice pa bodo lahko zavrnile njihovo gojenje.

Uradni namen zakonodaje, ki rahlja obstoječa pravila, je okrepiti konkurenčnost evropskega agroživilskega sektorja ter razvoj na podnebne spremembe in škodljivce odpornejših rastlin, ki bi dale večje donose ter pri vzgajanju potrebovale manj virov oz. manj gnojil in pesticidov.

Številni pomisleki in nasprotovanje rahljanju pravil

Ker načrtovane spremembe po njihovem ne zagotavlja nujnih varovalk na področju označevanja, sledljivosti in patentov, jim nasprotujejo številne potrošnike, okoljske in kmetijske organizacije po vsej Evropi, ki so evropske poslance že večkrat pozvale, da z glasovanjem proti zaustavijo po njihovem škodljivo deregulacijo evropske zakonodaje na tem področju. Nasprotovanje bodo izrekle tudi s protestom, ki je napovedan za torek dopoldne pred stavbo Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

"S tem zakonodajnim aktom se veča tveganje za nenadzorovano razširitev GSO v našo pridelavo in prehrano, pa tudi za izgubljanje suverenosti pridelovalcev in držav glede semenskega materiala. To pomeni tveganje za možnost vseh nas, da odločamo, kaj jemo, ter za našo skupno prehransko varnost. Obenem za izjeme, ki bi se uveljavile za kategorijo NGT 1, ni ustreznih znanstvenih in pravnih argumentov," so v nedeljski objavi zapisali v Mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo.

Več kot 205.000 Evropejcev se je v nekaj mesecih s pošiljanjem e-sporočil poslancem Evropskega parlamenta pridružilo pobudi več kot 200 nevladnih organizacij in gibanj iz vse Evrope, ki nasprotuje spremembam glede NGT, so dodali pri mreži Plan B za Slovenijo.

Rahljanju pravil nasprotuje tudi kmetijsko ministrstvo. "Ministrstvo za kmetijstvo na prvo mesto postavlja interes slovenskega kmeta, zato že od vsega začetka nasprotuje odpravi zahteve po obveznem označevanju izdelkov, pridobljenih s pomočjo novih genomskih tehnik (NGT 1). Ministrstvo zagovarja transparentnost in pravico do obveščenosti potrošnika, kar omogoča informirano izbiro in ohranja visoko raven varstva potrošnikov," so navedli za STA.

Tudi komisija za ravnanje z GSO, ki kot posvetovalno telo vlade vključuje predstavnike družbe oz. različnih strok, je pozvala slovenske poslance v Evropskem parlamentu, da "glasujejo proti predlagani uredbi o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi NGT, in izdelkih iz njih, ki bi deregulirala zakonodajo o GSO ter onemogočila svobodno izbiro hrane državljanom EU".

Po novem sicer evropski poslanci ne bodo glasovali o celotni uredbi, ampak samo o amandmajih na označevanje in sledljivost, zaščito biotske pestrosti in patentno zakonodajo, je za STA izpostavila strokovna vodja Inštituta Ekosemena, ki deluje v Lescah, Maja Kolar. Evropske poslance pozivajo, da podprejo ključne amandmaje, ki bodo zaščitili evropske interese.

Stroka pojasnjuje koristi deregulacije

Medtem so na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani z odzivom, objavljenim aprila letos, stopili v bran deregulaciji NGT. Zapisali so, da so NGT korak k sodobnejšemu in bolj trajnostnemu kmetijstvu.

Pojasnili so, da NGT omogočajo izjemno natančne in ciljno usmerjene spremembe v genomu rastlin. "Te spremembe so po svoji naravi pogosto enake ali zelo podobne spremembam, ki lahko nastanejo spontano v naravi ali pa so rezultat klasičnih metod mutacijskega žlahtnjenja, ki so v EU že desetletja deregulirane. Zato je smiselno, da regulativni okvir to znanstveno dejstvo ustrezno prepozna in ne obravnava vseh tehnik enako, ne glede na stopnjo posega ali tveganje," so navedli.

EU na tem področju zaostaja v primerjavi z nekaterimi drugimi globalnimi akterji, kot so ZDA, Kanada in Argentina, prilagoditev pravil za določene tipe novih genomskih tehnik pa bi omogočila bolj konkurenčno okolje za evropsko znanost, žlahtnitelje in kmetijstvo ter spodbudila prenos znanja iz raziskav v prakso, ocenjujejo na biotehniški fakulteti.

So pa obenem poudarili, da je ob vseh spremembah zakonodaje nujno ohraniti visoko raven varnosti in transparentnosti, saj je zaupanje potrošnikov ključno.

"Pomembno je zagotoviti jasno komunikacijo o tem, kaj nove genomske tehnike dejansko pomenijo, kako se razlikujejo od klasičnih GSO ter kakšne so njihove prednosti in morebitna tveganja," so poudarili na biotehniški fakulteti.