STA novice / Koalicijska pogodba: V ospredju razbremenitev gospodarstva in dela (II) (tema)

V SDS, trojčku NSi, SLS, Fokus in Demokrati so v dokumentu na področju javnih financ pričakovano napovedali spremembe dohodninske lestvice. Za razbremenitev dela so predvideli postopen dvig splošne olajšave, ukinitev 50-odstotnega dohodninskega razreda in njegovo združitev z zgornjim razredom na enotno, 40-odstotno stopnjo, dvig posebne olajšave za mlade do 29 let na 3000 evrov ter uvedbo družinske dohodnine.

Zavezali so se tudi k razbremenitvi visoko usposobljenih kadrov, in sicer z uvedbo socialne kapice v višini 2,5- do trikratnika povprečne plače, s čimer sledijo interventnemu zakonu za razvoj Slovenije. Ob tem so predvideli uvedbo davčnih spodbud za vrhunske kadre, vključno z možnostjo do 30-odstotne dohodninske olajšave. Da bi privabili domače in tuje podjetnike, bi uvedli tudi startup oz. digitalne vize za nomade.

V načrtu imajo podporo mladim podjetnikom in mladim kmetom ter poenostavitve za podjetnike, ugodnejšo obravnavo normirancev pa so predvideli že v interventnem zakonu. Med drugim obeta še uvedba sistema pavšalne obdavčitve, omejenega na izbrane panoge gospodarstva, pri čemer naj bi bile davčne stopnje ustrezno prilagojene, zgornja meja pa naj bi bila postavljena pri 350.000 evrov letnih prihodkov.

Prav tako so predvideli uvedbo davčnih olajšav za vlaganja v zagonska in hitro rastoča podjetja, vključno z možnostjo ugodnejše davčne obravnave vlaganj in kapitalskih dobičkov, ter spodbujanje razvoja skladov tveganega kapitala in drugih razvojno-investicijskih mehanizmov, ob tem pa še poenostavitev obdavčitve kapitalskih dobičkov.

Obetajo se uvedba oz. nadgradnja davčnih olajšav za investicije v razvoj, digitalizacijo, avtomatizacijo, inovacije, raziskave in razvoj ter za usposabljanje zaposlenih v višini do 40 odstotkov.

V dokument so zapisali tudi zagotovitev učinkovitega sistema davka od dohodkov pravnih oseb, vključno z možnostjo prilagoditve sistema obdavčitve izplačanega dobička, ter prenovo sistema subvencij.

Napovedana je posebna podpora donacijam, vključno s skladom za redke bolezni, nadgradnja sistema davčnih spodbud za financiranje športa, kulture, sponzorstev in donacij od gospodarstva ter krepitev povezovanja športa.

Na področju stanovanj obljubljajo znižanje obdavčitve stanovanjskih najemnin za dolgoročno oddajo ob hkratnem učinkovitem sankcioniranju oddaje na črno ter zagotovitvi varstva pravic lastnikov, vključno z možnostjo izpraznitve stanovanja v primeru kršitve najemne pogodbe v roku največ dveh mesecev. Pri tem napovedujejo celovito stanovanjsko politiko za izboljšanje dostopnosti prvega stanovanja za mlade in mlade družine, med drugim z jamstvenimi shemami in subvencioniranimi kreditnimi shemami, mehanizmom najema z odkupom, tipsko gradnjo in stanovanjskimi conami.

Zavezali so se tudi k zagotovitvi brezplačnega paketa osnovnih bančnih storitev za vse, ki prejemajo plače, pokojnine in druge redne dohodke. Paket bi vključeval brezplačno odprtje in vodenje računa, debetno kartico in pet dvigov mesečno na bankomatih brez nadomestil.

Krepitev delovne aktivnosti in model "flexicurity"

Na področju gospodarstva, dela in športa so napovedali uvedbo enotnega sistema presoje vplivov predpisov in načela "molk pomeni soglasje", kar bi lahko pomenilo, da se v primeru, da državni organ v določenem roku ne odgovori na vlogo podjetja, šteje, da je avtomatično odobrena. Med ukrepi so navedli še deregulacijo za mikro podjetja ter pravilo "1 IN - 2 OUT". To naj bi pomenilo, da mora država, ko uvede novo administrativno obveznost, dve obstoječi obveznosti ukiniti.

Cilj je tudi povečati dodano vrednost industrije, pri čemer bi se podprlo strateške sektorje, kot je lesnopredelovalna veriga. Prav tako imajo v načrtu vzpostavitev okvirnega štiriletnega programa financiranja prebojnih razvojnih projektov sodelovanja podjetij in raziskovalnih institucij v okvirni višini 100 milijonov evrov.

Na trgu dela želijo še okrepiti delovno aktivnost, tudi prek hitrejšega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev in prekvalifikacij za deficitarne poklice. Kot krovni pristop k urejanju trga dela so navedli model "flexicurity" oz. varne prožnosti. Zavzeli so se še za preprečevanje nelojalne konkurence in prekarnega dela, ureditev hibridnega in platformnega dela, uvedbo študentskega s. p. in možnost normiranega s. p. za upokojence ter poenostavitev postopkov zaposlovanja tujcev, tudi z enotnim kontaktnim mestom za deležnike.

Nadomestila za bolniško odsotnost bi s pleč delodajalca v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenija (ZZZS) namesto 30. dan prešla že 20. dan.

Ob tem so v bodoči koaliciji napovedali krepitev socialnega dialoga.