STA novice / Po mnenju vlagateljev pritožbe na ustavno sodišče zaupanje v svobodne volitve pogoj za legitimnost demokratične oblasti (dopolnjeno)

"Volitve niso samo tehnično dejanje oddaje in štetja glasov. So celoten proces, v katerem mora biti volivcem zagotovljeno, da voljo oblikujejo svobodno, brez prikritih pritiskov, nezakonitih metod in nedovoljenega vplivanja. Zato za presojo svobodnih volitev ni pomembno le, ali so bili glasovi pravilno prešteti, temveč tudi, ali so bili pogoji za oblikovanje volilne volje pošteni in zaščiteni," je v sporočilu za javnost poudarila skupina državljanov.

Menijo namreč, da javno znane okoliščine in izjave najvišjih državnih organov kažejo na "možnost organiziranega in prikritega tujega vplivanja na volilni proces". Pri tem pa so poudarili, da vprašanje prikritega tujega vplivanja na volitve ne sme ostati samo predmet političnih razprav, medijskih komentarjev ali predkazenskih postopkov. "Gre tudi za ustavnopravno vprašanje, ali je bila volilna pravica državljank in državljanov dejansko zavarovana," so navedli.

"Če bi se izkazalo, da je bilo oblikovanje volilne volje sistematično prizadeto s prikritim tujim vplivanjem, bi moralo ustavno sodišče presoditi, ali so bile volitve še vedno svobodne v ustavnem pomenu te besede. Če pa se bo izkazalo, da je bil volilni proces prizadet do te mere, da ni več mogoče govoriti o svobodnih volitvah, mora država imeti pravni odgovor na ta položaj," so še opozorili.

Skupina 30 vidnih državljanov, ki pričakuje, da bo ustavno sodišče zadevo obravnavalo prednostno, sicer ne zatrjuje, da morajo ustavni pravniki ugotavljati kazensko odgovornost posameznikov, saj je to naloga policije, tožilstva in rednih sodišč. Prav tako ne zatrjujejo, da so vsa dejstva že dokončno ugotovljena.

Nekateri vidni posamezniki iz skupine so danes razloge za pritožbo predstavili tudi na novinarski konferenci na Trgu republike.

Sociolog Rudi Rizman je bil kritičen do predsednika SDS in kandidata za mandatarja Janeza Janše, za katerega Rizman meni, da je "legitimnost teh volitev ne le ogrozil, temveč tudi porušil". Očital mu je, da je "v volitve vpregal tujo paradržavno obveščevalno službo in s tem resno ogrozil ustavni red Slovenije".

Tudi kulturnik Vinko Möderndorfer je bil v izjavi izrazito kritičen do prihoda politike pod vodstvom Janše. Očital ji je celo fašistoidnost, SDS pa vmešavanje v slovensko samostojnost, da "bi prišla na oblast in ponovno pokradla deželo". Kot je zatrdil, so bile "minule volitve velika manipulacija, še več, nezakonito in spletkarsko vmešavanje tujih sil v našo demokracijo in s tem v našo suverenost".

Nastopila je tudi biokemičarka Tamara Lah, ki je polovici poslancev očitala "primitivne prevare" in boj za popolno ekonomsko prevlado nad potrebami ljudi.

Geograf Dušan Plut, sicer član predsedstva Demosa in predsedstva RS, je ocenil, da potrebuje obstoječi tradicionalni model parlamentarne demokracije temeljito prenovo. "Živimo namreč tudi v bistveno drugačnih informacijsko-komunikacijskih razmerah, v obdobju možnih stopnjevanih zlorab umetne inteligence. Za take razmere sedanji model demokracije očitno nima dovolj učinkovitih zaščitnih mehanizmov, ki bi preprečevali zunanjo in notranjo nadvlado zlorabo močnejšega nad vladavino ljudstva. To je tudi osnova za našo pritožbo," je poudaril Plut.

Profesor civilnega prava Rok Lampe pa je pojasnil, da ustavno pritožbo, ki jo je podpisalo osem posameznikov, subsidiarno dopolnjuje pobuda za oceno ustavnosti zakona o volitvah v DZ. Dodal je, da so se pri pisanju pritožbe sklicevali na primerjalno sodno prakso, na čelu s primerom iz Romunije, kjer so zaradi tujega vpliva na volitve celo razveljavili predsedniške volitve.

Zadnji del volilne kampanje pred marčnimi parlamentarnimi volitvami je močno zaznamovala anonimna objava na skrivaj posnetih pogovorov z vidnimi Slovenci, ki so jih zvabili na lažne poslovne sestanke. Način, kako je do tega prišlo, je soroden tistemu, ki se ga poslužuje zasebna tuja obveščevalna služba Black Cube, katere predstavniki so se mudili tudi v Sloveniji. Del politike in civilne družbe je zato ocenil, da je prišlo do tujega vpliva na marčne parlamentarne volitve.

Zaradi domnevnega vpliva tujih obveščevalnih služb na volitve je ločeno pritožbo vložil tudi Darko Nikolovski, ki je marca kandidiral za poslanca na listi Svobode. Pri vložitvi ustavne pritožbe ga podpirajo tudi v tej stranki.