STA novice / Vlada o gospodarskih temah

Vlada se je seznanila s spomladansko napovedjo gospodarskih gibanj, ki jo je danes objavil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta je malenkost poslabšal napoved letošnje rasti slovenskega bruto domačega proizvoda. Namesto za 2,1 odstotka po novem pričakuje okrepitev gospodarske aktivnosti za dva odstotka. Napoved je pripravil pred napadom na Iran, zato še ne upošteva možnosti dolgotrajno povišanih cen nafte in plina ter njihove otežene dobave.

Na predlog ministrstva za gospodarstvo je za tri mesece podaljšala shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa, ki bi se sicer iztekla danes. Ukrep bo tako veljal do 5. junija. Shema še naprej velja za panoge proizvodnje oblačil, usnja in usnjenih izdelkov, nekovinskih mineralnih izdelkov, kovin, kovinskih izdelkov, motornih vozil, vozil ter pohištva. Velja tudi za tiskarsko dejavnost, so po seji vlade sporočili iz njenega urada za komuniciranje.

Sprejela je tudi sklepe o pripravi državnih prostorskih načrtov za nadgradnjo več odsekov na železniški progi med Ljubljano in Zidanim Mostom ter za nadgradnjo odseka primorske proge med Logatcem in Postojno. Gre za nadaljevanje nadgradnje jedrnega železniškega omrežja v skladu z evropskimi standardi.

Določila je besedilo predloga resolucije o strategiji regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2026-2050. Slovenija se je z njo po navedbah ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj jasno odločila za policentrični razvoj, ki krepi vsa regijska središča in zmanjšuje prekomerno centralizacijo v osrednjeslovenski regiji.

Sprejela je nacionalno strategijo za umetno inteligenco za obdobje do leta 2030. Na podlagi strategije bo najpozneje v devetih mesecih pripravljen akcijski načrt, ki bo opredelil konkretne ukrepe, nosilce, časovnice, vire financiranja in kazalnike uspešnosti.

Sprejela je tudi državno strategijo za startupe, s katero določa cilje in ukrepe za razvoj ekosistema te vrste podjetij v Sloveniji do leta 2030. Strategija predstavlja okvir za sistematično in dolgoročno podporo razvoju inovativnih zagonskih podjetij ter krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Sprejela je program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi neurja s poplavami in zemeljskimi plazovi 16. in 17. novembra lani. Obsega sanacijo vodotokov, obnovo cest in mostov ter sanacijo plazov in usadov. Novembrsko neurje je največ škode povzročilo v občini Brda, pa tudi v Kanalu ob Soči, Tolminu in Bohinju. Sredstva za izvedbo programa se letos zagotovijo v višini do 6,3 milijona evrov v okviru proračunske rezerve.

Odločila je o več proračunskih prerazporeditvah. Med drugim ministrstvo za infrastrukturo prerazporeja pravice porabe v višini pet milijonov evrov za nepovratne finančne spodbude za nakup ali predelavo tovornih vozil in avtobusov na sintetični plin, biometan, elektriko ali vodik, za nadgradnjo tovornih vozil z aerodinamičnimi deli ter za digitalizacijo na področju cestnih prevozov.

Sprejela je uredbo o uporabi plovil na motorni pogon na reki Ljubljanici. Gre med drugim za prvi korak k vzpostavitvi krožne plovne poti, ki bo vključena v sistem ljubljanskega javnega potniškega prometa. Razvoj rečnega prometa na ministrstvu za naravne vire in prostor vidijo kot možnost za zmanjšanje prometne obremenjenosti prestolnice.

V načrt razvojnih programov za obdobje 2026-2029 je vlada danes uvrstila projekt posodobitve elektroenergetske infrastrukture, ki ga izvaja Elektro Celje, in projekt posodobitve elektroenergetskega omrežja, ki ga izvaja Eles. Prvi je brez davka vreden okoli 11 milijonov evrov, drugi pa skoraj 13 milijonov evrov. Iz modernizacijskega sklada bosta projekta sofinancirana za 11,2 milijona evrov.

V ta načrt je uvrstila tudi projekt naložbe v nov raziskovalni objekt, s katerim podjetje Skylabs iz Maribora krepi svojo raziskovalno-razvojno in tehnološko infrastrukturo na področju vesoljskih tehnologij. Skupna vrednost naložbe v Mariboru je 5,7 milijona evrov brez davka, država bo prispevala nekaj več kot dva milijona evrov.

Sprejela je letne programe odprave posledic neposredne škode zaradi naravnih nesreč iz leta 2023, ki se bodo izvajali letos. Za izvajanje je predvidenih 12,7 milijona evrov.

Sprejela je letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi za letos. Ta v vseh programih prodaje nepremičnin predvideva skupno 48 poslov, s katerimi je predvidena odtujitev 13,11 hektarja v skupni vrednosti nekaj manj kot dva milijona evrov.

Soglašala je s poslovnim načrtom Agencije za radioaktivne odpadke za leti 2026 in 2027, ki ga je upravni odbor agencije sprejel 3. februarja. V tem obdobju agencija med drugim načrtuje nadaljevanje gradnje odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov ter priprave na njegovo poskusno obratovanje v drugi polovici leta 2027.

Alenki Kajzer je vlada podaljšala mandat v. d. direktorice Umarja, in sicer do imenovanja novega direktorja, vendar največ za tri mesece, to je do 5. junija. Razpis za direktorja Umarja namreč ni bil uspešen.

Razrešila je generalno sekretarko ministrstva za okolje, podnebje in energijo Tejo Božovič Holc, in sicer z 31. marcem.

Poleg tega je potrdila spremembo sestave komisije za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh, saj je bilo treba med drugim zaradi sprememb zakonodaje in kadrovskih sprememb v organih na novo določiti člane komisije in njihove namestnike.