STA novice / Individualni naložbeni račun kot nova oblika varčevanja za fizične osebe (tema)

Individualni naložbeni računi so posebna oblika trgovalnega računa. Namenjeni so dolgoročnemu varčevanju in spodbujanju vlaganj fizičnih oseb v finančne instrumente. Predvideva jih zakon o individualnih naložbenih računih, ki ga je DZ sprejel maja lani.

V skladu z zakonom bodo lahko individualni naložbeni račun odprli slovenski davčni rezidenti, tudi mladoletne osebe. Vsak ga bo lahko odprl le enkrat in če ga bo zaprl, ga ponovno ne bo več mogoče odpreti. Daje pa zakon možnost mirovanja računa, če imetnik npr. za določeno obdobje ne bo več davčni rezident. Dedič imetnika računa bo lahko sredstva ali prodal ali si jih prenesel na svoj račun.

Na te račune se bo lahko polagal samo denar, s katerim se bo nato trgovalo z različnimi finančnimi instrumenti. Konkretno gre za delnice, obveznice, zakladne menice in delnice investicijskih skladov, ki kotirajo na organiziranem trgu oz. na borzi v državah EU, Evropskega gospodarskega prostora in državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Med možnimi naložbami bodo tudi naložbe v vzajemne sklade, ki sicer niso uvrščene na organizirani trg.

Kot edina izjema je v zakonu zapisana možnost neposrednega prenosa delnic zdravstvene zavarovalnice Vzajemna, ki se je lani statusno preoblikovala v delniško družbo. Delnice Vzajemne bodo v trgovanje v standardni kotaciji na Ljubljanski borzi uvrščene v sredo. Prenos vrednostnih papirjev z obstoječega trgovalnega računa na individualni naložbeni račun ne bo možen.

V prvem letu se bo lahko na individualni naložbeni račun položilo največ 20.000 evrov, vsako nadaljnje leto pa največ 5000 evrov in na posebni podračun še dodatnih 5000 evrov, če se bo vložilo v finančne instrumente slovenskih izdajateljev. Skupna vsota vplačil ne bo smela preseči 150.000 evrov. Vplačila bo mogoče izvesti v več zneskih.

Pri tem velja omeniti, da so omejena le vplačila na individualni naložbeni račun, ne pa tudi skupna vrednost sredstev na njem. Ta se namreč lahko poveča zaradi donosov.

Za spodbujanje dolgoročnega varčevanja je predvidena ugodnejša davčna obravnava. Od izplačil z računa pred potekom 15 let bo obračunan 15-odstotni davek, pri čemer prilivi na račun iz naslova dividend ali kuponov obveznic ne bodo obdavčeni. Če bo prvo izplačilo z računa opravljeno šele po preteku 15 let, se davek ne bo obračunal.

Ekonomist Aljoša Valentinčič z ljubljanske ekonomske fakultete uvedbo individualnih naložbenih računov pozdravlja. "Vsak tak korak vsekakor predstavlja dobrodošel napredek," je dejal za STA.

Poudaril je, da bo varčevanje na bančnih računih za nekatere še vedno optimalna izbira, za mnoge pa individualni naložbeni računi predstavljajo boljšo rešitev. Pri tem je kot pomembno prednost izpostavil oprostitev plačila davka na prilive iz naslova dividend ali kuponov obveznic.

Tovrstne ukrepe za razvoj kapitalskih trgov pozdravljajo tudi v Banki Slovenije. Kot je v pogovoru za STA dejal Primož Dolenc, ki z nedeljo uradno prevzema položaj guvernerja, državljani z individualnimi naložbenimi računi dobivajo naložbeno alternativo, donosnejšo od bančnih vlog. Podjetjem se po drugi strani odpira dodatna možnost pridobivanja financiranja prek sredstev na kapitalskih trgih.

Individualni naložbeni račun bo mogoče od četrtka dalje odpreti pri bankah in borznoposredniških družbah, za zdaj so to banke BKS, NLB in OTP ter Ilirika. Tem bodo lahko imetniki prepustili tudi upravljanje s sredstvi. Nadzor nad ponudniki bo izvajala Agencija za trg vrednostnih papirjev, register imetnikov naložbenih računov pa bo vodila Finančna uprava RS.

Valentinčič je izpostavil ocene, da bi lahko individualne naložbene račune odprlo do 200.000 posameznikov. To bi pomenilo, da bi se lahko v prvem letu na te račune prelilo od 500 milijonov evrov do milijarde evrov prihrankov. "Želim si, da bi to številko tudi v resnici dosegli. Ljudje namreč morajo nekoliko spremeniti svoje naložbene navade, da bi v prihodnosti bolje živeli," je dejal.

Z imetništvom individualnega naložbenega računa so povezani tudi stroški. Samo za vodenje računa bi lahko po izračunih finančnega ministrstva odšteli od tri do sedem evrov mesečno. Poleg tega bodo lahko ponudniki zaračunali še druge stroške, kot so strošek odprtja računa, provizija za oddajo naročil, ležarina ter strošek izplačila dividend, kuponov in glavnice. Cenik bo oblikoval vsak ponudnik sam.