STA novice / Odslej enostavnejša priprava prostorskih aktov

Z novelo se spreminjajo kriteriji za ciljne spremembe izvedbene regulacije. Meja površine, na kateri je dovoljena sprememba izvedbene regulacije, se je zvišala s 5000 kvadratnih metrov na 10.000 kvadratnih metrov, odpravil pa se je težje preverljiv kriterij, da sprememba ne sme presegati 30 odstotkov površine naselja, ki je povzročal nejasnosti.

S tem se bo omogočilo hitrejše postopke za manjše posege. To denimo velja za postopke za ceste, komunalno infrastrukturo, šole, vrtce in druge javne objekte.

Občina lahko hkrati vodi več postopkov ciljnih sprememb občinskega prostorskega načrta, in sicer kadar gre za načrtovanje gospodarske javne infrastrukture ali družbene infrastrukture.

DZ je novelo zakona potrdil februarja na izredni seji. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je takrat povedal, da je vlada z novelo prisluhnila pobudi državnega sveta in občin, da se bo lahko pri ciljnih spremembah prostorskih načrtov sočasno izvajalo več sprememb. "Prihajamo v obdobje, ko moramo hitro reagirati, da dobimo denimo morebitno spremenjeno lokacijo neke infrastrukture," je pojasnil.

Za podjetja se nekoliko zaostruje postopek odmere gradbene parcele v skladu s prostorskimi načrti.

Uvaja se tudi rešitev, ki krepi pravno varstvo lastnikov nepremičnin v razlastitvenih postopkih in sledi stališču vrhovnega sodišča, da vložena pritožba zoper sklep o uvedbi tega postopka zadrži njegovo izvršitev.

Pri odmeri komunalnega prispevka je jasno opredeljeno, da se ne plačuje za pomožne objekte. Z dveh na štiri leta pa se podaljšuje rok, v katerem lahko občina odmeri komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti.