STA novice / Amnesty International: Lani v Sloveniji brez izbranega zdravnika okoli 140.000 ljudi

Izpostavili so tudi, da se bo število žensk in deklet brez ginekologa v naslednjih petih letih podvojilo, saj se bo upokojilo veliko število ginekolog.

Nacionalni inštitut za javno zdravje pa je aprila lani ugotovil, da se je dostop do zdravstvenih storitev v zadnjih desetih letih v Sloveniji močno zmanjšal. Po navedbah Amnesty International je državni zbor sprejel spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki v precejšnji meri ločujejo javno in zasebno zdravstvo ter omejujejo izkoriščanje javnih sredstev za zasebne dobičke.

Ob dosledni implementaciji bo zakon ustavil divjo privatizacijo in ponekod celo na novo vzpostavil javno mrežo zdravstvenega varstva. Ob tem pa Amnesty International opozarja, da je treba urediti še vprašanje ustreznega financiranja javnih izvajalcev in zasebnikov s koncesijo. Odprto ostaja tudi vprašanje dostopnosti sistema zaradi rastočega števila ljudi, ki ne morejo izbrati osebnega zdravnika.

Na področju diskriminacije so v poročilu opozorili, da tudi 33 let po izbrisu krivice ostajajo nepopravljene. Vlada je februarja lani zavrnila predlog statusnega zakona, ki so ga pripravile nevladne organizacije Mirovni inštitut, Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije in Amnesty International Slovenije v sodelovanju z uradom predsednice republike, so navedli.

To je tudi eden izmed razlogov, zakaj izbrisani vse do danes ostajajo brez pravice do zdravstvenega zavarovanja, zaposlitve in stanovanja, menijo v Amnesty International.

Opozorili so tudi, da Romi v Sloveniji še vedno doživljajo socialno izključenost in diskriminacijo. Še posebej to velja za romska naselja v jugovzhodni Sloveniji, kjer številne romske družine še danes živijo brez vode, brez sanitarij in nekatere tudi brez elektrike.

V Amnesty International Slovenije so oktobra lani ob dnevu otrokovih pravic slovensko vlado s peticijo pozvali, naj ukrepa in zagotovi dostop do vode za vse romske družine v Sloveniji.

Transspolne osebe v Slovenijo še vedno nimajo pravice do samoopredelitve. V postopku pravnega priznanja spola morajo pridobiti potrdilo o duševni motnji, ki ga izda zdravstvena ustanova ali zdravnik. Na to kršitev človekovih pravic so v Amnesty International Slovenije skupaj s 17 nevladnimi organizacijami opozorili že leta 2023 in pozvali k spremembi pravilnika, ki ureja postopke pravnega priznanja spola.

Na področju pravic beguncev in migrantov pa so v poročilu navedli, da je Slovenija junija lani ponovno uvedla začasne mejne kontrole s Hrvaško in Madžarsko za šest mesecev in jih nato konec leta podaljšala do 21. junija letos. Pri tem se je sklicevala na nastajajoče varnostne grožnje, povezane z migracijami. V Amnesty International so poudarili tudi, da je Slovenija lani še naprej vračala prosilce za azil na Hrvaško, kljub dobro dokumentiranim poročilom o široko razširjenih zlorabah beguncev in migrantov s strani hrvaške mejne policije.

Glede pravice do zdravega okolja so v Amnesty International zapisali, da je bila marca lani sprejeta novela zakona o varstvu okolja, ki uvaja strožje omejitve škodljivih emisij iz sosežigalnic. Zakonski predlog so v sodelovanju z društvom Eko Anhovo in dolina Soče ter Civilno iniciativo Danes pripravili v Inštitutu 8. marec, podporo pa je nudila tudi nevladna organizacija s področja pravnega varstva okolja PIC.

Novela zakona je prinesla izenačitev standardov za sežigalnice in sosežigalnice, ki bo vplivala tudi na delovanje cementarne Salonit Anhovo, ki sosežiga odpadke in s tem močno onesnažuje zrak v Anhovem in okolici. Doslej so bili standardi glede izpustov v zrak določeni bolj strogo za sežigalnice kot pa za sosežigalnice. Del kampanje za Anhovo je bila tudi Amnesty International Slovenije.

Vlada je lani pripravljala tudi podnebni zakon, vendar so nekateri predlogi v njem zaostajali za zavezami iz Pariškega sporazuma. Zakon do zdaj pa še ni bil sprejet.

Podnebni svet, neodvisni svetovalni organ, je po navedbah Amnesty International slovensko vlado kritiziral zaradi prelomljenih obljub o odpravi subvencij za fosilna goriva.

Kot odgovor na obsežne poplave leta 2023 pa so oblasti sprejele več ukrepov za prilagajanje na poplave in intenzivne padavine v prihodnje, so še zapisali v Amnesty International.