Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 85-3799/2009, stran 11405 DATUM OBJAVE: 30.10.2009
VELJAVNOST: od 31.10.2009 do 15.2.2017 / UPORABA: od 31.10.2009 do 15.2.2017
RS 85-3799/2009
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 16.2.2017 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.
3799. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov
Na podlagi 220., 232. in 242. člena ter za izvrševanje 233. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09) izdaja minister za pravosodje
P R A V I L N I K
o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov
o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik podrobneje ureja izvrševanje nalog ter način izvajanja pooblastil in drugih ukrepov pravosodnih policistov v Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: Uprava), ki so določeni v Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09; v nadaljnjem besedilu: zakon).
2. člen
Pooblastila pravosodnih policistov so z zakonom določeni ukrepi, ki pravosodnim policistom omogočajo opravljanje njihovih nalog.
3. člen
Posamezno pooblastilo se sme uporabiti samo ob pogojih, ki jih določa zakon.
4. člen
(1)
Pravosodni policisti morajo uporabiti tisto pooblastilo, ki posameznika v danih okoliščinah najmanj prizadene.
(2)
Izvrševanje pooblastil ne sme povzročiti škode, ki ni v sorazmerju z namenom in cilji uporabe pooblastil.
5. člen
Pri izvrševanju pooblastil pravosodni policisti upoštevajo naslednja načela:
-
načelo varstva človekovih pravic,
-
načelo ustavnosti in zakonitosti,
-
načelo nekonfliktnega in pomirjujočega pristopa,
-
načelo sorazmernosti,
-
načelo postopnosti,
-
načelo strokovnosti,
-
načelo varnosti postopka,
-
načelo odločnosti,
-
načelo natančnosti in temeljitosti,
-
načelo presenečenja,
-
načelo vztrajnosti,
-
načelo sistematičnosti.
6. člen
(1)
Prisilna sredstva je dopustno uporabljati samo tako dolgo, dokler namen ni dosežen ali dokler se ne izkaže, da namena ne bo mogoče doseči.
(2)
Če je pri izvrševanju nalog v določenem primeru možno uporabiti več vrst prisilnih sredstev hkrati, morajo pravosodni policisti uporabiti najmilejše prisilno sredstvo.
(3)
Hujše prisilno sredstvo se sme uporabiti le, če je bila uporaba milejšega prisilnega sredstva neuspešna ali če zaradi okoliščin in razlogov za varnost življenja, zdravja ali premoženja ni bila mogoča uporaba milejšega prisilnega sredstva.
7. člen
Pooblastilo se mora izvesti strokovno in odločno, vendar obzirno, tako da brez potrebe ne prizadene dostojanstva oseb v postopku in da ne ogroža življenja in varnosti oseb, ki niso v postopku.
8. člen
V postopkih z mladoletniki morajo pravosodni policisti ravnati še posebej obzirno in upoštevati njihovo osebnost, občutljivost in druge lastnosti, ki jih je mogoče opaziti.
9. člen
(1)
Pravosodni policist ne sme zapustiti delovnega mesta, na katerem se služba opravlja nepretrgoma, ne glede na njegov delovni čas, dokler ga ne zamenja drug pravosodni policist ali ustrezno usposobljena pooblaščena uradna oseba.
(2)
Če nastanejo razlogi iz 227. člena zakona, so pravosodni policisti dolžni delati tudi preko polnega delovnega časa, če tako odredi direktor zavoda za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: direktor), poveljnik pravosodnih policistov (v nadaljnjem besedilu: poveljnik), vodja dislociranega oddelka zavoda, v nujnih primerih pa tudi operativni vodja.
(3)
Pravosodni policisti se morajo tudi brez poziva takoj javiti na delo, če zvedo, da je ogrožena varnost zavoda za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod), če gre za upor ali beg večje skupine zaprtih oseb, požar, elementarne ali druge hujše nesreče v zavodu.
(4)
Pravosodni policisti se morajo tudi izven delovnega časa na podlagi poziva oseb iz drugega odstavka tega člena javiti na delo, če to terjajo trenutne varnostne razmere. Pravosodni policisti morajo poveljniku sporočiti osnovne podatke o načinu dosegljivosti v prostem času.
10. člen
(1)
Pravosodni policisti, ki delajo v različnih izmenah, morajo biti na primeren način med seboj povezani in si posredovati informacije.
(2)
Zavod mora organizirati takšen način dela, da se ohranja kontinuiteta dela in neposreden pretok vseh potrebnih informacij za delo.
11. člen
Pravosodni policisti opravljajo delo praviloma v službenem oblačilu – uniformi. Brez uniforme pravosodni policisti lahko opravljajo naslednja dela:
-
varovanje v dislociranih polodprtih in odprtih oddelkih,
-
izvajanje zahtevnejših postopkov varovanja izven zavoda,
-
če so za daljše obdobje razporejeni na administrativna ali druga opravila po presoji direktorja.
II. NAČIN OPRAVLJANJA NALOG IN IZVAJANJA POOBLASTIL PRAVOSODNIH POLICISTOV
1. Varovanje zavoda in varstvo zaprtih oseb
12. člen
(1)
Pravosodni policisti skrbijo za varovanje zavoda. Varovanje obsega potrebne ukrepe, da se osebam prepreči nepooblaščeni vstop v zavod, odvrne morebiten napad na zavod, prepreči beg ali upor obsojencev, zagotovi varnost obsojencev in drugih oseb kakor tudi varnost in celovitost objektov ter drugega premoženja zavoda.
(2)
Iz varnostnih razlogov morata biti v vsakem zavodu ali dislociranem oddelku hkrati prisotna najmanj dva pravosodna policista. Podrobno število pravosodnih policistov se določi v načrtu varovanja.
(3)
V odprtem ali polodprtem dislociranemu oddelku lahko opravlja naloge varovanja samo en pravosodni policist.
13. člen
(1)
Varovanje zavoda je redno in izredno.
(2)
Redno varovanje obsega tiste oblike zunanjega in notranjega varovanja, ki so stalno potrebne za varnost, red in disciplino ter normalno življenje in delo v zavodu.
(3)
Izredno varovanje odredi direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka zavoda ob povečani nevarnosti zaradi izrednih dogodkov v zavodu, ob neposredni nevarnosti zunanjega napada na zavod ali iz drugih razlogov, ki lahko ogrozijo varnost zavoda.
(4)
Če nastanejo v državi take varnostne razmere, ki utegnejo vplivati tudi na varnost ter red in disciplino v zavodih, generalni direktor odredi izredno varovanje v vseh ali nekaterih zavodih.
(5)
Če pristojni državni organ razglasi izredne ali vojne razmere, opravljajo pravosodni policisti in drugi delavci zavoda delo po načrtu varovanja kot vojaški obvezniki na delovni dolžnosti.
14. člen
(1)
Direktor pripravi načrt varovanja v skladu z usmeritvami generalnega direktorja, ki mora biti prilagojen vrsti in velikosti zavoda, in ga predloži v potrditev generalnemu direktorju.
(2)
Načrt varovanja določa varovano območje zavoda, vsebino in obseg varnostnih ukrepov, število potrebnih pravosodnih policistov, razpored pravosodnih policistov ter naloge pri rednem in izrednem varovanju ter vrsto in način tehnične podpore pri varovanju zavoda.
(3)
Načrt varovanja se najmanj enkrat letno ustrezno dopolni in spremeni, če to narekujejo spremenjene razmere.
(4)
Načrt varovanja je uraden dokument z oznako tajnosti: interno. Z načrtom varovanja zavoda mora biti seznanjen vsak pravosodni policist, kar potrdi s podpisom. Pravosodni policisti so dolžni podajati predloge za dopolnitve in spremembe načrta varovanja.
15. člen
Pravosodni policisti skrbijo za varnost zaprtih obsojencev tako, da jih nadzirajo ter varujejo v bivalnih in drugih prostorih, pri delu in bivanju na prostem v zavodu in zunaj njega, pri spremljanju zunaj zavoda in ob drugih priložnostih. Pri tem morajo preprečevati pobege, napade, konflikte med obsojenci, samomore, samopoškodbe, povzročanje materialne škode, storitve prekrškov in poskuse storitev kaznivih dejanj v zavodu in zunaj njega ter druge nedovoljene aktivnosti.
16. člen
(1)
Pravosodni policisti morajo stalno nadzirati številčno stanje in razmere med obsojenci. V ta namen morajo najmanj dvakrat dnevno (zjutraj in zvečer), če je potrebno, pa tudi večkrat, s štetjem ali na drug način ugotavljati prisotnost obsojencev.
(2)
Pravosodni policisti morajo biti pozorni na vse okoliščine, ki bi ogrozile varnost zavoda. Napake pri izvajanju varovanja so dolžni posebej beležiti ter jih sporočati in ukrepati, kadar je potrebno.
17. člen
(1)
Operativni vodja mora obvestiti poveljnika o vseh dogodkih, ki ogrožajo varnost zavoda ter o vseh zadevah, ki so vezane na splošno varnost oseb. Poveljnik mora o tem obvestiti direktorja.
(2)
O vseh pomembnejših varnostnih in drugih dogodkih mora direktor ustno ali pisno obvestiti generalnega direktorja.
(3)
Podrobnejšo vsebino in tehnične pogoje obveščanja določi generalni direktor.
2. Straža
18. člen
Pravosodni policisti opravljajo fiksno ali mobilno stražarsko službo, če je ta predvidena v načrtu varovanja zavoda. Če je potrebno, lahko poveljnik odredi, da se stražarska služba opravlja na določenih mestih, čeprav to ni določeno v načrtu varovanja zavoda.
III. UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI TER REDA IN DISCIPLINE
19. člen
(1)
Pravosodni policisti zagotavljajo varnost ter red in disciplino v zavodih z naslednjimi ukrepi:
-
izdajajo ukaze obsojencem,
-
opravijo pri obsojencih preizkus alkoholiziranosti ali prisotnosti prepovedanih drog,
-
odstranijo obsojence iz skupnih bivalnih in drugih prostorov ter jih odvedejo v posebni prostor,
-
opravijo pregled bivalnih in drugih prostorov, osebni pregled obsojencev, njihove osebne prtljage ter pregled pošiljk in nadzor obiskov,
-
zadržijo in zasežejo nedovoljene predmete,
-
spremljajo obsojence zunaj zavoda,
-
varujejo obsojence v ustanovah ali državnih organih zunaj zavoda,
-
preprečujejo pobege obsojencev in izvajajo naloge za izsleditev pobeglih,
-
identificirajo osebe, ki prihajajo v zavod,
-
opravijo pregled obiskovalcev zavoda,
-
preprečijo vstop in izstop vozilu ali osebi s prtljago, če ta odkloni pregled iz prejšnje alinee,
-
identificirajo in odstranijo osebe, ki se brez dovoljenja nahajajo v označenih prostorih.
(2)
Pri izvajanju nalog in pooblastil iz tega člena morajo pravosodni policisti postopati dostojno, hkrati pa odločno, da se ohranita red in disciplina.
1. Ukaz
20. člen
(1)
Z ukazom pravosodni policist odredi, da mora oseba opraviti določeno delo, nekaj storiti ali opustiti, se odstraniti z določenega mesta ali oditi na določen kraj ali prostor.
(2)
Ukazi se dajejo praviloma neposredno in ustno, po potrebi pa tudi pisno ali s pomočjo tehničnih sredstev.
(3)
Vsak izdani ukaz mora biti zakonit ter posredovan korektno in nedvoumno, da ga oseba, ki ji je namenjen, v celoti razume.
(4)
Če se oseba iz neupravičenih razlogov ne ravna po ukazu in zaradi tega zakonite naloge ni moč opraviti, sme pravosodni policist zoper tako osebo uporabiti prisilna sredstva, če bi bila z opustitvijo ogrožena varnost zavoda, varnost oseb ali motena red in disciplina v zavodu.
2. Preizkus alkoholiziranosti in prisotnosti prepovedanih drog
21. člen
(1)
Če pravosodni policist ugotovi, da obsojenec v zavodu ali ob vrnitvi v zavod kaže vidne znake alkoholiziranosti ali da je pod vplivom prepovedane droge, lahko z njegovim pristankom opravi preizkus za ugotavljanje prisotnosti alkohola ali droge.
(2)
Če obsojenec odkloni preizkus, se šteje, da je pod vplivom alkohola ali droge. Svojo odločitev obsojenec potrdi s podpisom na posebnem obrazcu – zapisniku o opravljanju preizkusov. Če obsojenec odkloni podpis, pravosodni policist, ki odredi preizkus, to zapiše v zapisnik.
(3)
Če se obsojenec ne strinja z rezultatom preizkusa, lahko na svoje stroške zahteva kontrolni preizkus prisotnosti alkohola z odvzemom krvi v najbližji zdravstveni ustanovi ali prepovedane droge z urinskim testom. Obsojenec mora stroške prevoza in preizkusa plačati pred odhodom na preizkus ali podpisati izjavo, s katero dovoljuje, da se nastali stroški dvignejo z njegovega depozita. V primeru, da je kontrolni preizkus negativen, se obsojencu sredstva vrnejo.
(4)
Če obsojenec prizna, da je užival alkoholno pijačo ali prepovedano drogo, se preizkusa ne opravi, temveč se mu v podpis ponudi ustrezno izjavo, iz katere mora biti razvidno, da je obsojenec priznal uživanje alkoholne pijače ali prepovedano drogo.
(5)
Podroben način izvedbe postopka kontrolnega preizkusa predpiše generalni direktor.
22. člen
(1)
Preizkus alkoholiziranosti opravi pravosodni policist s sredstvi, ki reagirajo na alkohol v izdihanem zraku, ali s sredstvi, ki reagirajo na alkohol v slini.
(2)
Preizkus prisotnosti prepovedanih drog opravi pravosodni policist z odvzemom znoja na koži ali na drug ustrezen način, ki ne posega v osebno integriteto obsojenca.
(3)
Pravosodni policist obsojenca, zoper katerega je odredil preizkus, odvede v primeren prostor, kjer opravi preizkus.
23. člen
(1)
Pravosodni policist mora o vsakem preizkusu sestaviti zapisnik. V zapisniku morajo biti navedeni osebni podatki obsojenca, pri katerem je bil preizkus opravljen, datum, ura in kraj preizkusa ter ugotovitve. Zapisnik podpiše pravosodni policist, ki je preizkus opravil, in obsojenec, pri katerem je bil preizkus opravljen. Če obsojenec odkloni podpis zapisnika, mora pravosodni policist v zapisniku to zabeležiti.
(2)
Pripomoček, s katerim je bil preizkus opravljen, se vloži v ustrezno ovojnico in se jo primerno zalepi. Na ovojnico napiše ime in priimek obsojenca. Če je bil preizkus opravljen z elektronsko napravo, se v zapisnik vpiše rezultat, ki ga je ta naprava pokazala po opravljenem preizkusu.
(3)
Zavod mora voditi evidenco o opravljenih preizkusih prisotnosti alkohola in prepovedanih drog.
3. Odstranitev obsojenca iz bivalnega in drugega prostora ter namestitev v posebni prostor
24. člen
(1)
Pravosodni policist, ki je odredil odstranitev po 236. členu zakona, pozove obsojenca, da odide z njim v posebni prostor. Če to odkloni, se odstranitev izvrši z uporabo prisilnih sredstev.
(2)
O odstranitvi obsojenca je treba takoj obvestiti odgovorno osebo zavoda. O odstranitvi obsojenca, ki je bolan ali pod vplivom psihoaktivnih snovi, pa je potrebno takoj obvestiti tudi pristojno zdravstveno službo, ki odredi potrebne ukrepe za zavarovanje njegovega življenja in zdravja.
(3)
Zavod mora voditi evidenco o obsojencih, ki so bili odstranjeni v poseben prostor. V evidenco je treba vpisati ime in priimek obsojenca, datum in uro odstranitve, trajanje bivanja v posebnem prostoru in razloge za odstranitev obsojenca.
(4)
Pred namestitvijo je potrebno opraviti osebni pregled osebe.
(5)
Sredstva za vklepanje in vezanje se smejo v posebnem prostoru uporabiti, če obstaja nevarnost nadaljevanja napada na pravosodnega policista, nevarnost nadaljevanja samopoškodbe in povzročanje materialne škode.
(6)
Prisilna sredstva je dopustno uporabljati samo tako dolgo, dokler namen ni dosežen ali dokler se ne izkaže, da namena ne bo mogoče doseči. V nobenem primeru prisilna sredstva ne smejo biti uporabljena kot kazen.
(7)
Ni dovoljeno vklepanje na način, da je obsojenec vklenjen za noge in za roke na hrbtu ter oboje zvezano skupaj (tako imenovani »banana položaj«).
(8)
Direktor preveri, ali so podani zakonski in drugi pogoji za odstranitev in eventualno uporabo prisilnih sredstev. Če je bil obsojenec odstranjen izven delovnega časa, direktor to preveri prvi naslednji delovni dan.
25. člen
(1)
Pravosodni policist mora obsojenca, ki je odstranjen v posebni prostor, posebej nadzorovati in skrbeti za njegovo varnost in zdravje.
(2)
Nadzor nad obsojencem v posebnem prostoru izvaja praviloma le oseba istega spola.
(3)
Nadzor se izvaja stalno z videonadzorom, v kolikor te možnosti ni ali je videosistem v okvari, pa z zadrževanjem pred posebnim prostorom in opazovanje skozi lino v vratih najmanj vsakih 5 minut.
(4)
Če v toku nadziranja pravosodni policist ugotovi, da ni več razlogov za odstranitev v posebni prostor, o tem poroča operativnemu vodji, ki o tem odloči.
(5)
Če je obsojenec v posebnem prostoru v času, ko se zamenjuje izmena, morata operativni vodji osebno preveriti stanje osebe in preveriti, ali so še podani razlogi za odstranitev.
4. Pregled bivalnih in drugih prostorov, pregled obsojencev, pošiljk ter prtljage
26. člen
(1)
Za zagotovitev varnosti, reda in discipline ter izvajanja hišnega reda v zavodu smejo pravosodni policisti opravljati preglede obsojencev, preglede prejetih in odposlanih pošiljk, preglede bivalnih in drugih prostorov, pregled prtljage kakor tudi okolice zavoda, ki je kot njegova funkcionalna celota opredeljena v načrtu varovanja.
(2)
Pri opravljanju pregledov iz prejšnjega odstavka se lahko pravosodni policist poslužuje tudi tehničnih sredstev, za iskanje prepovedanih drog pa tudi posebej izurjenih službenih psov. Službenih psov se ne sme uporabiti za iskanje droge na telesu osebe.
27. člen
(1)
Pregled oseb je lahko:
-
pregled s tehničnimi sredstvi,
-
varnostni pregled,
-
osebni pregled.
(2)
Pregled s tehničnimi sredstvi se izvede s pomočjo tehničnih sredstev, kot so: detektor kovine, rentgen, detektorji drog ter eksploziva in podobno. Kot pregled s tehničnimi sredstvi se šteje tudi pregled prtljage oseb s psom za odkrivanje droge in eksploziva.
(3)
Varnostni pregled se izvede tako, da pravosodni policist osebo, ki jo pregleduje, pozove, da odda predmete, ki jih ima pri sebi, in potem z rokami otipa površino oblačil.
(4)
Osebni pregled se opravi tako, da se pregledajo oblačila in površina telesa obsojenca. V popolni osebni pregled ne spada fizični pregled telesnih odprtin: anus, vagina, ustna in nosna votlina ter ušesni votlini.
(5)
Osebni pregled opravita praviloma dva pravosodna policista, in to v ločenem prostoru brez navzočnosti drugih oseb.
(6)
Osebni pregled in varnostni pregled opravlja oseba istega spola.
28. člen
(1)
Za osebni pregled po prejšnjem členu izda nalog direktor zavoda ali vodja dislociranega oddelka zavoda, poveljnik, v nujnih primerih pa tudi operativni vodja.
(2)
Če gre za redni osebni pregled po tem pravilniku, poseben nalog ni potreben.
(3)
Če bi bilo nevarno odlašati, opravi pravosodni policist pregled tudi brez naloga, vendar mora o tem takoj obvestiti tistega, ki je pooblaščen za izdajo takega naloga. Pri tem navede razloge, zaradi katerih je bilo treba pregled opraviti takoj. O izvedenem osebnem pregledu napiše poročilo.
29. člen
(1)
Pregledi s tehničnimi sredstvi in varnostni pregledi se opravljajo skladno z načrtom varovanja.
(2)
Varnostni pregled se, v kolikor to dopuščajo varnostni pogoji, opravlja praviloma:
-
ob nastopu kazni v vseh polodprtih in odprtih tipih zavodov,
-
ob prehajanju med posameznimi deli zavodov,
-
ob odhodu ali prihodu z zunajzavodskih ugodnosti obsojenca, ki je nastanjen v zaprtem, polodprtem ali odprtem delu zavoda,
-
pred ali po zaključku obiska obsojenca, ki je nastanjen v zaprtem, polodprtem ali odprtem delu zavoda,
-
pred odhodom in po prihodu s spremstva izven zavoda.
(3)
Če obstajajo indici suma kršitve predpisov s strani obsojenca, pravosodni policist opravi pregled s tehničnimi sredstvi in varnostni pregled kadarkoli.
30. člen
(1)
Osebni pregledi obsojencev so redni in izredni.
(2)
Redni osebni pregled se, v kolikor to dopuščajo varnostni pogoji, opravlja praviloma:
-
ob nastopu kazni v vseh zaprtih tipih zavodov,
-
ob sprejemu v pripor,
-
ob odstranitvi v posebni prostor,
-
ob pregledu prostora.
(3)
Osebni pregled obsojencev in njihovih bivalnih prostorov se praviloma opravi podnevi, v nujnih primerih pa tudi ponoči.
(4)
Pregled osebnih stvari v bivalnih prostorih se opravi v navzočnosti obsojenca. Če ta ni dosegljiv, se lahko pregled opravi brez njegove navzočnosti, pri čemer mora biti navzoča najmanj ena priča iz vrst obsojencev.
(5)
Izredni osebni pregled obsojenca se vselej opravi takrat, ko je podan sum, da obsojenec poseduje, prenaša ali skriva predmete, ki jih po hišnem redu ne sme imeti pri sebi.
(6)
O vseh opravljenih osebnih pregledih vodi zavod posebno evidenco.
31. člen
Za čas opravljanja osebnega pregleda je potrebno obsojencu omogočiti nošnjo primernih oblačil.
32. člen
(1)
Zoper obiskovalce zaprtih oseb lahko pravosodni policist opravi pregled s tehničnimi sredstvi in varnostni pregled.
(2)
Varnostni pregled opravi takrat, če obstaja indic, da oseba nekaj skriva pod oblačili, in tega ni moč ugotoviti s tehničnimi sredstvi.
(3)
V primeru utemeljenega suma poskusa vnosa prepovedanih predmetov ali substanc s strani obiskovalca, pravosodni policist ne dovoli vstopa v zavod. Če gre pri tem za predmete ali substance, katerih uporaba ali posest bi pomenila kaznivo dejanje, se o tem obvesti policijo.
5. Zadržanje in zaseg predmetov
33. člen
(1)
Če pravosodni policist pri osebnem pregledu obsojenca, pregledu bivalnih prostorov, pošiljk ali prtljage najde predmete ali substance, ki jih obsojenec ne sme imeti pri sebi, ali če najde stvari, ki jih je treba odvzeti, jih pravosodni policist zaseže in skupaj s poročilom izroči poveljniku.
(2)
O zadržanih in zaseženih predmetih in substancah mora pravosodni policist obsojencu izdati potrdilo. Potrdilo se ne izda za predmete, ki so last zavoda.
(3)
Če je pri pregledu pošiljk najden predmet ali substanca, katerega posest ali prenašanje predstavlja prekršek ali kaznivo dejanje, je potrebno o tem obvestiti pristojno policijsko postajo.
(4)
Če gre za sum storitve kaznivega dejanja, je pravosodni policist dolžan zavarovati dokaze s fotografiranjem, tehtanjem ali kako drugače ter predmete, s katerimi naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje, zadržati do prihoda policije.
(5)
Predmeti in substance, katerih posest in uporaba sta v zavodu prepovedani in niso predmet kaznivega dejanja ali prekrška, se vrnejo obsojencu po odpustu ali pa se jih na njegove stroške pošlje osebi, ki jo on določi.
(6)
Predmeti in substance, katerih posest in uporaba v zavodu ni dovoljena, lastnik pa je neznan, se v roku 30 dni po najdbi komisijsko uničijo.
(7)
Predmeti ali substance, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za uporabo pri izrednih dogodkih v zavodu (pobeg, napad, pribor za uživanje drog …) in niso last obsojencev ali predmet kaznivega dejanja, se hranijo v zavodu.
(8)
Predmeti, denar in substance, ki so pomembni za kazenski postopek, se začasno zasežejo. O tem se obvesti pristojno sodišče, ki nadalje odloči, kaj je potrebno storiti s temi predmeti.
34. člen
Če je pri pregledu najden predmet v obliki pisemske pošiljke, se ta ne obravnava kot pisemska pošiljka in se pregleda kot klasična pošiljka. Če pravosodni policist pri pregledu ugotovi, da je to dejansko pisemska pošiljka, samo preveri ali se v njej skrivajo prepovedane substance ali predmeti, in pisemsko pošiljko izroči obsojencu.
6. Spremljanje in varovanje obsojencev zunaj zavoda
35. člen
Pravosodni policisti spremljajo in varujejo obsojence zunaj zavoda na način, ki ga določa ta pravilnik.
36. člen
(1)
Prevoz spremljanih obsojencev se praviloma opravlja z vozili zavoda. Izjemoma se lahko spremstvo opravlja tudi z vozili, ki niso last zavoda, peš ali z javnim prevoznim sredstvom.
(2)
Obsojenci morajo biti ves čas prevoza z vozilom privezani z varnostnimi pasovi, če so ti v vozila nameščeni.
(3)
Prevoz obsojencev z zasebnimi vozili ni dovoljen.
37. člen
(1)
Način spremljanja in druge potrebne ukrepe ob spremljanju odredi poveljnik, v primeru njegove odsotnosti pa operativni vodja.
(2)
Ukrepi iz prejšnjega odstavka obsegajo zlasti odreditev potrebnega števila pravosodnih policistov glede na število, begosumnost ali nevarnost spremljanih oseb, navodila o vklepanju in potrebna obvestila pravosodnim policistom o kaznivem dejanju in višini kazni, osebnostnih lastnostih obsojencev in o drugih okoliščinah, ki kažejo na nevarnost pobega ali napada na pravosodnega policista s strani obsojencev ali drugih oseb.
(3)
Praviloma izvajata spremstvo najmanj dva pravosodna policista. Spremstvo z enim pravosodnim policistom se lahko izvaja, če z odredbo za spremstvo ni odrejeno vklepanje ali če poveljnik oceni, da za to ni varnostnih zadržkov.
(4)
V primerih, če obstajajo indici, da bi obsojenec skušal pobegniti s pomočjo zunanje pomoči, se število pravosodnih policistov poveča in se jih opremi z zaščitnimi sredstvi ter dodatnim orožjem.
(5)
O spremstvih iz prejšnjega odstavka poveljnik obvesti policijo.
(6)
Kadar to zahtevajo varnostne razmere, se spremstvo lahko izvaja tudi s službenim psom, pri čemer vodnik s službenim psom ne sme biti prisoten v zgradbah, kjer se izvaja spremstvo.
(7)
Z odredbo o spremstvu se določi pravosodne policiste, kraj, namen in način spremljanja, preventivno vklepanje in prevozno sredstvo.
38. člen
Če je potrebno spremljati bolnega ali onemoglega obsojenca, nosečnico ali porodnico, mora zdravnik podati mnenje o njegovi zdravstveni sposobnosti za pot. Če zdravnik oceni, da bi potovanje ogrozilo njegovo življenje ali znatno poslabšalo njegovo zdravstveno stanje, obvesti tistega, ki je spremljanje odredil.