Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o štipendiranju
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 29-1294/1993, stran 1605 DATUM OBJAVE: 5.6.1993
VELJAVNOST: od 20.6.1993 do 18.6.1999 / UPORABA: od 1.9.1993 do 18.6.1999
RS 29-1294/1993
Verzija
9 / 9
Čistopis se uporablja od 19.6.1999 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: NEAKTUALEN.
1294. Pravilnik o štipendiranju
Na podlagi 59. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 in 12/92), 272. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88)in 32. člena ter 36. člena Zakona o vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja ministrica za delo, družino in socialne zadeve
PRAVILNIK
o štipendiranju
o štipendiranju
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
S tem pravilnikom se določajo merila za dodeljevanje republiških štipendij ter postopki za izvajanje štipendiranja.
II. MERILA ZA DODELJEVANJE IN DOLOČANJE VIŠINE REPUBLIŠKIH ŠTIPENDIJ
2. člen
Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo dijaki srednjega izobraževanja v javni mreži srednjih šol, študenti višjih strokovnih šol in študenti visokošolskih zavodov, ki se izobražujejo po dodiplomskih ali podiplomskih študijskih programih z javno veljavnostjo in se prijavijo na razpis, ki ga objavi Republiški zavod za zaposlovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
-
da se izobražujejo v Republiki Sloveniji,
-
da so državljani Republike Slovenije ali Slovenci brez slovenskega državljanstva,
-
da izpolnjujejo materialne pogoje iz 56. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljevanju: zakon),
-
da ob vpisu v prvi letnik srednje šole niso starejši od 18 let oziroma ob vpisu v prvi letnik višješolskega oziroma visokošolskega izobraževanja niso starejši od 26 let.
Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo tudi vajenci, ki se poklicno izobražujejo pri delodajalcu in v poklicni šoli, če je to razmerje urejeno z učno pogodbo v skladu s predpisi s področja poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Starost kandidatov, ki prvič vlagajo vlogo za republiško štipendijo v višjih letnikih izobraževanja oziroma v podiplomskem študijskem programu, je glede na letnik in izbrani študijski program, lahko ustrezno višja.
4. člen
Pravice do republiške štipendije ne more uveljaviti dijak ali študent:
-
če mu je v času izobraževanja zagotovljena brezplačna oskrba,
-
če je v delovnem razmerju,
-
če opravlja dejavnost,
-
če je lastnik ali solastnik podjetja, v katerem je v zadnjem koledarskem letu pred vložitvijo vloge za republiško štipendijo, ustvaril dohodek, ki ni nižji od zajamčenega nadomestila plače,
-
če je kot iskalec zaposlitve vpisan v evidenco pri Republiškemu zavodu za zaposlovanje.
Za brezplačno oskrbo šteje, če je dijaku ali študentu zagotovljeno 80% ali več stroškov oskrbe.
5. člen
Pri dodeljevanju štipendij se upoštevajo tudi dijakov oziroma študentov šolski oziroma študijski uspeh ter njegove sposobnosti in interesi za izbran izobraževalni program in poklic.
Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavljata v procesu poklicnega usmerjanja poklicni svetovalec in psiholog Republiškega zavoda za zaposlovanje skupaj s svetovalnimi delavci izobraževalne organizacije.
6. člen
Kandidat za republiško štipendijo se je dolžan hkrati prijaviti tudi na razpise kadrovskih štipendij, če so te razpisane v na območju upravne enote njegovega stalnega bivališča za izobraževanje v programu, v katerem je vpisan oziroma se bo vpisal.
7. člen
Dijak ali študent ni upravičen do republiške štipendije, če prejema drugo štipendijo. Prav tako ni upravičen do republiške štipendije tisti, ki prejema denarno ali materialno pomoč za šolanje najmanj v višini osnovne štipendije.
8. člen
V okviru pogojev iz 2. in 5. člena tega pravilnika imajo pri uveljavitvi pravice do štipendije prednost kandidati s posebnimi potrebami zaradi težje funkcijske prizadetosti, s pravico do tehničnih pripomočkov iz 73. do 78. člena in 85. člena pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94), kandidati z nižjim dohodkom na družinskega člana in kandidati, ki imajo stalno prebivališče na demografsko ogroženem območju.
9. člen
Pri ugotavljanju upravičenosti do republiške štipendije se upoštevajo vsi dohodki in prejemki družine.
Med dohodke in prejemke iz prejšnjega odstavka se štejejo:
-
dohodki iz delovnega razmerja,
-
dohodki iz pogodbenega ali drugega dela,
-
vse oblike nadomestil plače,
-
dohodki iz opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti,
-
vsi prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vključno z varstvenim dodatkom k pokojnini,
-
dohodki od premoženja,
-
preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova,
-
denarna nadomestila in denarne pomoči za brezposelnost,
-
dohodki od opravljanja začasnih in občasnih del dijakov in študentov, izplačanih preko pooblaščenih organizacij v višini, ki presega 51% povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji
-
delna nadomestila stanarin.
10. člen
Od dohodkov in prejemkov ugotovljenih v skladu s prejšnjim členom se odštejejo:
-
samoprispevek,
-
preživninski dodatki v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma v ugotovljeni višini, če ima občan preživninsko obveznost do osebe, ki ne živi v njegovi družini.
Dohodki od opravljanja kmetijske dejavnosti se preračunavajo na podlagi katastrskega dohodka, doseženega v preteklem letu, valoriziranega s količnikom za preračun katastrskega dohodka, ugotovljenim in objavljenim v skladu s pravilnikom o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za pridobitev pravice do socialnovarstvenih dajatev in denarne pomoči (Uradni list RS, št. 57/94).
Če dohodek od kmetijske dejavnosti ustvarja več oseb, lastnikov, imetnikov pravice uporabe ali uživalcev zemljišča, ki sestavljajo eno samo gospodinjstvo, se v dohodek kandidatove družine všteje sorazmerni del katastrskega dohodka, glede na število članov kandidatove družine.
Kot dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček pred obdavčitvijo, ugotovljen z odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti, brez upoštevanja znižanj in olajšav, povečan za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost zavezanca.
V primerih kandidatov brez staršev se pri izračunavanju dohodka za prvega nepreskrbeljenega člana prišteje en član in za vsakega naslednjega nepreskrbljenega člana še 0,50 družinskega člana.
11. člen
Za družinske člane po tem pravilniku se štejejo:
-
oče, mati oziroma zakonec ali oseba, ki živi z enim od staršev najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za štipendijo v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/89) v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,
-
otroci oziroma posvojenci ki so jih starši oziroma posvojitelji dolžni preživljati po zakonu,
-
stari starši, vnuki, nečaki in drugi, če so jih starši dolžni preživljati po zakonu o družinskih razmerjih.
-
rejenci, ki so jih rejniki dolžni preživljati v skladu z rejniško pogodbo.
Za družinske člane po tem pravilniku se ne štejejo družinski člani, ki so v institucionalnem varstvu in so v celoti oproščeni plačila storitev oziroma dijaki in študenti iz 4. člena tega pravilnika.
V primeru zakonske zveze kandidata se dohodek staršev ne upošteva, v primeru kandidatove življenjske skupnosti iz prve alinee prvega odstavka tega člena, pa se dohodek staršev ne upošteva le, če imata partnerja otroka.