Pravilnik o štipendiranju

1294. Pravilnik o štipendiranju

Na podlagi 59. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 in 12/92), 272. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88)in 32. člena ter 36. člena Zakona o vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja ministrica za delo, družino in socialne zadeve

PRAVILNIK
o štipendiranju

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

S tem pravilnikom se določajo merila za dodeljevanje republiških štipendij ter postopki za izvajanje štipendiranja.

II. MERILA ZA DODELJEVANJE IN DOLOČANJE VIŠINE REPUBLIŠKIH ŠTIPENDIJ

2. člen

Za republiško štipendijo lahko zaprosijo dijaki srednjega izobraževanja in študenti dodiplomskega izobraževanja, ki so državljani Republike Slovenije ali imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, se redno šolajo v Republiki Sloveniji in izpolnjujejo materialne pogoje iz 56. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu zakon) ter ob vpisu v prvi letnik srednjega izobraževanja niso starejši od 18 let oziroma ob vpisu v prvi letnik visokošolskega izobraževanja niso starejši od 26 let. Mejna starost prosilcev, ki prvič zaprosijo za štipendijo v višjih letnikih, je glede na letnik ustrezno višja.

Izjemoma se lahko prosilcu podeli štipendija tudi za šolanje v tujini, kadar je takšno šolanje racionalnejše ali kadar v Republiki Sloveniji ni ustreznega izobraževalnega programa. O teh izjemah odloča pooblaščena strokovna skupina Republiškega zavoda za zaposlovanje.

3. člen

Oceno izpolnjevanja materialnih pogojev po 56. členu Zakona za dijake in študente, katerih starši so podjetniki ali nosilci samostojne dejavnosti daje na zahtevo prosilca, Center za socialno delo.

Izjemoma, v primeru težkih socialnih razmer, lahko zaprosijo za štipendijo tudi kandidati, ki presegajo cenzus, iz 56. člena zakona. Obrazloženo mnenje o upravičenosti dodelitve štipendije kljub preseganju cenzusa daje v takšnih primerih, na zahtevo prosilca. Center za socialno delo.

4. člen

Če je dijaku ali študentu v času šolanja zagotovljena brezplačna oskrba, ni upravičen do republiške štipendije.

5. člen

Pri dodeljevanju štipendij se upoštevajo tudi dijakov oziroma študentov šolski oziroma študijski uspeh ter njegove sposobnosti in interesi za izbran izobraževalni program in poklic.

Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavljata v procesu poklicnega usmerjanja poklicni svetovalec in psiholog Republiškega zavoda za zaposlovanje skupaj s svetovalnimi delavci izobraževalne organizacije.

6. člen

Prosilec za republiško štipendijo se je dolžan hkrati prijaviti tudi na razpise kadrovskih štipendij, če so te razpisane v občini njegovega stalnega bivališča za izobraževanje v programu, v katerem se izobražuje oziroma se bo izobraževal.

7. člen

Dijak ali študent ni upravičen do republiške štipendije, če že prejema drugo štipendijo.

8. člen

V okviru pogojev iz 2., 3. in 5. člena tega pravilnika imajo prednost prosilci z nižjim dohodkom na družinskega člana in prosilci, ki živijo na demografsko ogroženih področjih.

9. člen

Pri ugotavljanju upravičenosti do republiške štipendije se upoštevajo vsi dohodki in prejemki družine.

Med dohodke in prejemke iz prejšnjega odstavka se štejejo:

-

dohodki iz delovnega razmerja,

-

dohodki iz pogodbenega ali drugega dela,

-

vse oblike nadomestil plače,

-

dohodki iz opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti,

-

vsi prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vključno z varstvenim dodatkom k pokojnini,

-

dohodki od premoženja,

-

preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova,

-

denarna nadomestila in denarne pomoči za brezposelnost,

-

delna nadomestila stanarin.

10. člen

Od dohodkov in prejemkov ugotovljenih v skladu s prejšnjim členom se odštejejo:

-

samoprispevek,

-

preživninski dodatki v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma v ugotovljeni višini, če ima občan preživninsko obveznost do osebe, ki ne živi v njegovi družini.

Dohodki iz opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti se preračunavajo na podlagi podatkov preteklega koledarskega leta. Katastrski dohodek se izrazi kot ekvivalent plače na podlagi statističnih podatkov o gibanju plač in katastrskih dohodkov v Republiki Sloveniji. Če katastrski dohodek ustvarja skupaj več oseb, ki živijo na kmetiji, se v dohodke prosilčeve družine všteva ustrezen del katastrskega dohodka.

V primerih enoroditeljskih družin se pri izračunavanju dohodka za prvega nepreskrbljenega člana prišteje 0,50 družinskega člana in za vsakega naslednjega nepreskrbljenega člana še po 0,25 družinskega člana.

V primerih prosilcev brez staršev se pri izračunavanju dohodka za prvega nepreskrbeljenega člana prišteje en član in za vsakega naslednjega nepreskrbljenega člana še 0,50 družinskega člana.

11. člen

Za družinske člane po tem pravilniku se štejejo:

-

oče, mati in osebe, ki živijo z enim od staršev najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.

-

otroci, dokler so jih starši dolžni preživljati po zakonu oziroma do dopolnjenega 30 leta starosti, če so kot prvi iskalci zaposlitve prijavljeni pri zavodu za zaposlovanje,

-

stari starši, vnuki, nečaki in drugi, če so jih starši dolžni preživljati po zakonu o družinskih razmerjih.

Za družinske člane po tem pravilniku se ne štejejo družinski člani, ki so v institucionalnem varstvu in so v celoti oproščeni plačila storitev oziroma dijaki in študenti iz 4. člena tega pravilnika.

V primeru zakonske oziroma izvenzakonske skupnosti študentov, se dohodek staršev ne upošteva le v primeru, če imata partnerja otroka.

12. člen