Zakon o tujcih (ZTuj)

9. Zakon o tujcih

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije

U K A Z
o razglasitvi zakona o tujcih

Razglaša se zakon o tujcih, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 5. junija 1991.

Št. 0100-2/91

Ljubljana, dne 5. junija 1991.

Predsednik
Milan Kučan l.r.

Z A K O N
O TUJCIH

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Tujec po tem zakonu je vsakdo, ki ni državljan Republike Slovenije.

Med prebivanjem oziroma zadrževanjem v Republiki Sloveniji se morajo tujci ravnati po določbah tega zakona ter po predpisih in odločitvah državnih organov, ki temeljijo na ustavi Republike Slovenije, zakonih Republike Slovenije in nj enih obveznostih iz mednarodnih pogodb.

2. člen

Določbe tega zakona ne veljajo za osebje diplomatskih in konzularnih predstavništev tujih držav v Republiki Sloveniji in osebje drugih tujih misij, ki imajo v Republiki Sloveniji diplomatski status.

II. PRAVICA DO VSTOPA V DRŽAVO

3. člen

Tujec sme vstopiti v državo na za to določenih mejnih prehodih in v njej prebivati oziroma se zadrževati na podlagi veljavne tuje potne listine, oziroma potne listine, ki mu jo je izdal za notranje zadeve pristojni upravni organ občine (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) ali organ Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev. V potni listini mora biti vizum, če ni z mednarodnim dogovorom in določbami tega zakona drugače določeno.

Tujcu, ki nima veljavne potne listine in prihaja na turistični ali poslovni obisk, lahko organ, pristojen za kontrolo prehajanja čez državno mejo, izda dovoljenje za vstop (turistično prepustnico) na podlagi osebne izkaznice oziroma drugega dokumenta o istovetnosti, predpisanega v državi tujca.

Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije ob pogoju reciprocitete določi, da državljani posameznih držav vstopajo v državo tudi samo z osebno izkaznico oziroma z drugim dokumentom o istovetnosti, predpisanim v državi tujca.

4. člen

V primeru vmesnega pristanka letala na letališču na območju Republike Slovenije se zadrževanje tujcev v letalskem tranzitnem prostoru ne šteje za vstop v državo, če tujec ne zapusti tega prostora.

Za vstop v državo se ne šteje zadrževanje tujcev na ladji, ki je na sidrišču luke ali pristanišča.

5. člen

Tujcu se sme prepovedati vstop na območje Republike Slovenije iz razlogov, določenih v tem zakonu, ali iz razlogov, ki izvirajo iz mednarodnih odnosov (reciprociteta).

III. VIZUMI

6. člen

Tujec potrebuje za prihod v Republiko Slovenijo vizum za prihod; za odhod iz nje vizum za odhod; za potovanje čez njeno območje pa tranzitni vizum.

Tujcu se lahko izda tudi delovni vizum ali poslovni vizum.

Vizum se izda z veljavnostjo do enega leta, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Vizum se lahko izda tujcu, ki ima veljavno potno listino. Vizum se izda tako, da se vpiše v potni list.

7. člen

Delovni vizum izda na prošnjo tujca, pravne osebe ali zasebnega delodajalca pristojni organ v državi ali organ Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev.

Tujec mora prošnji za izdajo delovnega vizuma priložiti dokazilo o tem, da bo v državi sklenil delovno razmerje oziroma opravljal določeno delo v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.

Delovni vizum se izda za čas, za katerega bo sklenjeno delovno razmerje ali za čas, ko bo tujec opravljal določeno delo, vendar ne dlje od roka veljavnosti tujčevega potnega lista.

Delovni vizum velja kot dovoljenje za začasno prebivanje in za neomejeno število potovanj.

8. člen

Poslovni vizum izda na prošnjo tujca, pravne osebe ali zasebnega delodajalca organ Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev ali pristojni organ v državi.

Tujec mora prošnji za izdajo poslovnega vizuma priložiti dokaze, iz katerih je razvidno, da bo opravljal na območju Republike Slovenije dejavnosti, predvidene s predpisi, ki urejajo tuja vlaganja in opravljanje zunanjetrgovinskega poslovanja ali da bo opravljal strokovno delo, določeno s pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju oziroma o dolgoročni proizvodnji kooperaciji oziroma o prenosu tehnologije.

Poslovni vizum se izda za čas, v katerem bo tujec opravljal dejavnosti iz prejšnjega odstavka, vendar ne dlje od roka veljavnosti potnega lista.

Poslovni vizum velja kot dovoljenje za začasno prebivanje in za neomejeno število potovanj.

9. člen

Vizum za prihod, odhod ali tranzitni vizum izda na prošnjo tujca organ Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev, ali pristojni organ v državi, če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače.

Vizum za prihod in vizum za odhod se izdata za eno, več ali neomejeno število potovanj, tranzitni vizum pa za eno potovanje v roku trajanja sedem dni, šteto od dneva vstopa v državo.

Vizum za prihod, odhod ali tranzitni vizum lahko izda tujcu tudi organ, pristojen za kontrolo prehajanja čez državno mejo.

IV. ZAVRNITEV VSTOPA V DRŽAVO IN ZAVRNITEV IZDAJE VIZUMA

10. člen

Tujcu se ne dovoli vstopa v državo oziroma se mu ne izda vizuma ali dovoljenja za vstop:

-

če mu je bil izrečen varnostni ukrep izgona iz države ali varstveni ukrep odstranitve iz države ali odpovedano prebivanje v državi, dokler traja čas, za katerega mu je bil ukrep izrečen;

-

če je v evidenci pristojnega organa kot mednarodni prestopnik;

-

če pristojni organ ugotovi, da bi njegovo prebivanje lahko finančno obremenilo Republiko Slovenijo;

-

če nima vstopnega vizuma za državo, v katero potuje, pa bi ga moral imeti;

-

če prihaja v državo z namenom, da bo njegovo bivanje na območju Republike Slovenije povezano z izvajanjem terorističnih in drugih nasilnih dejanj, prodajo ali uživanjem mamil ali izvrševanjem drugih kaznivih dejanj;

-

če nima dokumentov, na osnovi katerih bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost, ali so ti dokumenti neveljavni;

-

če prihaja z območij, kjer razsajajo nalezljive oziroma kužne bolezni in nima dokazila o vakcinaciji.

11. člen

V primeru, da nastopijo razlogi iz prejšnjega člena oziroma pristojni organ zanje izve po izdaji vizuma oziroma dovoljenja za vstop, pristojni organ vizum oziroma dovoljenje za vstop razveljavi.

Pristojni organ lahko razveljavi delovni ali poslovni vizum, če razlogi, zaradi katerih je bil vizum izdan, niso nastopili ali so prenehali.

Tujec ne dobi vizuma za odhod iz države, če to zahteva organ, ki zoper njega vodi kazenski postopek ali postopek za prekršek.

12. člen

Organ, pristojen za kontrolo prehajanja čez državno mejo, lahko tujcu iz razlogov, določenih v 10. členu tega zakona, ustno zavrne izdajo vizuma, izreče prepoved vstopa ali kljub veljavnemu vizumu ne dovoli vstopa v državo.

Odločitev iz prejšnjega odstavka se označi v potnem listu in je dokončna.

V. PREBIVANJE TUJCEV

13. člen

Tujec, ki pride na območje Republike Slovenije z veljavnim potnim listom, sme prebivati v njej tri mesece oziroma toliko časa, kolikor mu to dovoljuje izdani vizum, če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače, tisti, ki pride na podlagi listin iz drugega in tretjega odstavka 3. člena tega zakona, pa 30 dni.

Če želi tujec na območju Republike Slovenije prebivati dlje, kot je to določeno s prejšnjim odstavkom, in je prišel zaradi šolanja, specializacije, zaposlitve, zdravljenja, opravljanja kakšne poklicne dejavnosti ali je sklenil zakonsko zvezo z državljanom Republike Slovenije, ima na območju države nepremično premoženje, uživa pravico, ki izvira iz dela v državi oziroma ima drug upravičen razlog, zaradi katerega bi bilo njegovo daljše prebivanje v državi potrebno, mora pri pristojnem organu pred pretekom časa, za katerega mu je dovoljeno prebivanje na podlagi listin iz prejšnjega odstavka, zaprositi za dovoljenje za začasno prebivanje.

O vloženi prošnji izda pristojni organ tujcu potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje za čas do izdaje dokončne odločbe.

14. člen

Dovoljenje za prebivanje se lahko izda kot:

-

dovoljenje za začasno prebivanje,

-

dovoljenje za stalno prebivanje.

15. člen

Dovoljenje za začasno prebivanje se izda z veljavnostjo do enega leta oziroma do izteka veljavnosti tuje potne listine, če je veljavnost potne listine krajša od enega leta.

Dovoljenje za začasno prebivanje se lahko tudi podaljšuje.

Vlogo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje mora tujec vložiti pred iztekom roka, za katerega dovoljenje velja.

16. člen

Dovoljenje za stalno prebivanje se lahko izda tujcu, ki najmanj osem leta neprekinjeno prebiva na območju Republike Slovenije na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 13.člena tega zakona, ki opravičujejo stalno prebivanje na območju Republike Slovenije.

Tujcu, ki je slovenskega porekla oziroma katerega prebivanje v Sloveniji je v interesu Republike Slovenije, se lahko izda dovoljenje za stalno prebivanje pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka.

Vlogo za dovoljenje za stalno prebivanje vloži tujec pri pristojnem organu.

17. člen

Ne glede na določbe 13. in 16. člena tega zakona se dovoljenje za stalno oziroma začasno prebivanje lahko izda otroku do 18. leta starosti ali zakoncu tujca, ki ima dovoljenje za stalno oziroma začasno prebivanje v Republiki Sloveniji.

18. člen

Začasno prebivanje se lahko dovoli tudi iz humanitarnih razlogov.

Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda v primerih, če ne obstajajo razlogi za izdajo dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje, takojšnja zapustitev območja Republike Slovenije pa bi zaradi objektivnih okoliščin pomenila ogrožanje osebne varnosti tujca.

Tujec, ki zaprosi za dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, mora predložiti dokaze, da ima zagotovljena sredstva za preživljanje za čas, za katerega se izda dovoljenje ali dokaz, da je tretja oseba oziroma pravna oseba ali druga organizacija prevzela obveznost preživljanja tujca.

19. člen

Dovoljenje za začasno prebivanje izda pristojni organ, na območju katerega tujec prebiva. Dovoljenje za stalno prebivanje in za začasno prebivanje iz humanitarnih razlogov izda republiški upravni organ, pristojen za notranje zadeve.

Pristojni organ od tujca lahko zahteva, da prošnji za dovolitev začasnega ali stalnega prebivanja priloži dokaze o upravičenosti razlogov, zaradi katerih prosi za dovoljenje, in dokaz o sredstvih za preživljanje.

Dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje oziroma podaljšanje začasnega prebivališča ne more dobiti tujec:

-

pri katerem ne obstajajo razlogi, zaradi katerih bi mu bilo bivanje v državi potrebno (drugi odstavek 13. člena oziroma 16. člen);

-

ki nima sredstev za preživljanje oziroma mu preživljanje v državi ni kako drugače zagotovljeno;

-

ki je prišel v državo v nasprotju z določbami 13. člena;

-

pri katerem obstaja razlog iz 1., 2., 6. ali 7. alinee 10. člena tega zakona.

20. člen

Dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje tujca preneha:

-

če preteče veljavnost dovoljenja za začasno prebivanje in tujec ne zaprosi za podaljšanje dovoljenja;

-

če se tujec, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje, izseli ali ostane v tujini neprekinjeno več kot eno leto in o tem ni obvestil pristojnega organa;

-

če pridobi državljanstvo Republike Slovenije.

21. člen

Če pristojni organ ugodi vsem zahtevkom stranke, se dovoljenje za začasno prebivanje izda tako, da se vpiše v potni list; izdano dovoljenje za stalno prebivanje pa se označi v potnem listu.

Če pristojni organ zavrne prošnjo za začasno prebivanje ali ugotovi razloge za prenehanje dovoljenja, izda o tem odločbo.

Zoper odločbo organa prve stopnje se tujec lahko pritoži v roku treh dni.

22. člen

Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije lahko tujcem z odlokom omeji ali prepove gibanje na določenem območju ali prepove stalno ali začasno prebivanje v določenih krajih iz razlogov javnega reda.

VI. ODPOVED PREBIVANJA

23. člen

Tujcu, ki prebiva na območju Republike Slovenije na podlagi tujega potnega lista, izdanega vizuma ali dovoljenja za vstop ali v skladu z mednarodno pogodbo (prvi odstavek 13. člena tega zakona) ali mu je bilo izdano dovoljenje za začasno prebivanje (prva alinea 14. člena tega zakona), se lahko prebivanje odpove:

-

če to terjajo razlogi javnega reda, varnosti ali obrambe države;

-

če zavrača izpolnjevanje odločitev državnih organov;

-

če gre za ponavljajoče se ali hujše kršitve tujca zoper javni red in mir, varnost državne meje in tega zakona;

-

če je bil obsojen s strani tujega ali našega sodišča za kaznivo dejanje na zaporno kazen najmanj treh mesecev;

-

če ostane brez sredstev za preživljanje in mu preživljanje za čas prebivanja na območju Republike Slovenije ni kako drugače zagotovljeno;

-

če gre za zavarovanje zdravja ljudi.

24. člen

Tujcu, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje, se lahko prebivanje odpove:

-

če je bil obsojen za kaznivo dejanje na zaporno kazen najmanj treh let;

-

če je bil obsojen na zaporne kazni, katerih skupna dolžina presega pet let.

25. člen

Odločbo o odpovedi prebivanja tujcu izda pristojni organ na območju katerega tujec prebiva ali ima prijavljeno začasno prebivališče oziroma republiški upravni organ, pristojen za notranje zadeve kadar mu je odpovedano stalno prebivanje.

Pri odločanju o odpovedi prebivanja organ upošteva dolžino prebivanja tujca v državi, njegove osebne, gospodarske in druge vezi, ki ga vežejo na Republiko Slovenijo, in posledice, ki bi jih povzročil ukrep zanj in za njegovo družino.

Ukrep odpovedi prebivanja ne more biti krajši od šest mesecev in ne daljši od pet let.

Pri presoji, koliko časa je tujcu prepovedan prihod v državo, organ, ki izda odločbo o odpovedi prebivanja, upošteva težo storjenega prekrška ali kaznivega dejanja in druge okoliščine, zaradi katerih je tujčevo prebivanje nezaželjeno.

Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena se tujec lahko pritoži v roku treh dni.

Pritožba tujca, ki je prebival na območju Republike Slovenije po prvem odstavku 13. člena tega zakona ali na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje manj kot tri leta, ne zadrži izvršitve odločbe.

26. člen

V odločbi o odpovedi prebivanja iz prejšnjega člena organ določi tudi rok, v katerem mora tujec zapustiti območje Republike Slovenije, in koliko časa mu je prepovedan ponovni prihod v državo.

Ob določanju roka, v katerem mora tujec zapustiti območje Republike Slovenije, mora organ, ki izda odločbo o odpovedi prebivanja, upoštevati čas, v katerem lahko tujec zapusti območje Republike Slovenije.

Odločba o odpovedi prebivanja se označi v potnem listu.

27. člen

Tujcu, ki mu je bil izrečen varnostni ukrep izgona iz države ali varstveni ukrep odstranitve tujca, republiški upravni organ, pristojen za notranje zadeve, z odločbo določi rok, v katerem mora državo zapustiti.

Zakon o tujcih (ZTuj)

Časovnica