Kolektivna pogodba med delavci in podjetji drobnega...

757. Kolektivna pogodba med delavci in podjetji drobnega gospodarstva

KOLEKTIVNA POGODBA
med delavci in podjetji drobnega gospodarstva

Stranki kolektivne pogodbe

To kolektivno pogodbo skleneta Gospodarska zbornica Slovenije, sekcija za drobno gospodarstvo in Republiški odbor sindikata obrtnih delavcev Slovenije (v nadaljnjem besedilu: pogodbeni stranki).

Veljavnost kolektivne pogodbe

Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce zaposlene pri podjetjih drobnega gospodarstva, ki so člani Gospodarske zbornice – Sekcije za drobno gospodarstvo in celotno dejavnost Obrt in osebne storitve (09), ki delajo na območju Republike Slovenije, ne glede na to, ali imajo podjetja sedež v republiki ali pa imajo sedež v drugi republiki.

Kolektivna pogodba velja tudi za študente in učence na praksi v podjetjih. Ta pogodba začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja 5 let, razen tarifnega dela te pogodbe, ki velja 1 leto.

Pogodbo se podaljša za obdobje 5 let, če se najkasneje v 3 mesecih pred iztekom veljavnosti pogodbe ne zahteva njena sprememba ali začne postopek za sklenitev nove.

Pogodbeni stranki lahko kadarkoli sporazumno spremenita to pogodbo.

I. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA

1. člen

Objava prostega delovnega mesta

Podjetje je dolžno objaviti vsako prosto delovno mesto.

V objavi mora biti navedeno:

-

naziv ali kratek opis dela,

-

za določen ali nedoločen čas,

-

pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat,

-

rok v katerem se mora prijaviti kandidat,

-

morebitno poskusno delo,

-

trajanje poskusnega dela,

-

rok v katerem bo kandidat obveščen o izbiri,

-

čas za katerega bo izbran delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

2. člen

Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja ter o drugih pravicah delovnih obveznosti in odgovornosti delavcev

Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ.

O ugovoru odločajo organi, ki jih določata 4. člen ZDR in 9. člen splošne KP.

3. člen

Nastanek delovnega razmerja

Delovno razmerje je sklenjeno, ko na podlagi sklepa o izbiri kandidat podpiše pogodbo o zaposlitvi in nastopi delo.

Če delavec iz neupravičenih razlogov določenega dne ne nastopi dela, se šteje, da ni sklenil delovnega razmerja.

Dan začetka dela se določi v pogodbi o zaposlitvi.

4. člen

Sprememba pogodbe o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi se spremeni, če se delavca razporedi na drugo delovno mesto, ali če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena.

5. člen

Konkurenčna prepoved

Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme za svoj ali tuj račun opravljati del in sklepati poslov ali ustanavljati podjetja, ki bi z upravljanjem dejavnosti utegnilo povzročiti škodo podjetju, ali če bi sicer negativno vplivalo na interese podjetja.

Ta prepoved velja tudi dve leti po prenehanju delovnega razmerja, če je delavcu delavno razmerje prenehalo po njegovi volji ali krivdi.

Če delavec krši navedeno prepoved, stori hujšo kršitev delovne obveznosti za katero se mu izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.

Če je prepoved kršil po prenehanju delovnega razmerja, je odškodninsko odgovoren podjetju, ki lahko uveljavlja pavšalno odškodnino v znesku 12 povprečnih mesečnih OD delavcev v gospodarstvu Slovenije za preteklo leto.

S pogodbo o zaposlitvi se natančneje določijo dela in naloge, ki jih delavec ne sme opravljati v času delovnega razmerja ter po prenehanju delovnega razmerja.

6. člen

Delovno razmerje za določen čas v pogodbi o zaposlitvi

Če delavec sklene delovno razmerje za določen čas, mora biti v pogodbi o zaposlitvi določeno:

-

razlog, na podlagi katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas;

-

datum prenehanja delovnega razmerja;

-

če ni mogoče določiti datuma, se opredeli način ugotovitve datuma prenehanja delovnega razmerja.

7. člen

Poprejšnji preizkus delavčeve usposobljenosti

Poslovodni organ lahko določi, da bo pred izbiro izveden postopek za ugotavljanje strokovne usposobljenosti kandidatov. Organ imenuje strokovno komisijo, organizacijo ali osebo, ki opravi strokovni preizkus v skladu s pravili stroke.

Kandidat, ki se takega preizkusa ne udeleži, ne more biti upoštevan pri izbiri.

8. člen

Poskusno delo

Poskusno delo se uvede takrat, ko je bilo v objavi določeno, da bodo kandidati opravili poskusno delo.

Največja dolžina poskusnega dela za posamezna dela znaša:

-

za dela I. do III. skupine največ en mesec,

-

za dela IV. skupine največ dva meseca,

-

za dela V. skupine največ tri mesece,

-

za dela VI., VII., VIII. in IX. skupine največ šest mesecev.

Z nastopom dela delavca se določi tričlanska strokovna komisija, ki bo spremljala delavčevo delo v poskusni dobi. Pred potekom poskusne dobe je dolžna strokovna komisija pisno izdelati oceno delavčeve strokovne usposobljenosti. V primeru negativne ocene, sprejme poslovodni organ sklep o prenehanju delovnega razmerja. Delavcem preneha v takem primeru delovno razmerje z vročitvijo dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja.

9. člen

Pripravništvo

Poleg določil o pripravništvu v splošni kolektivni pogodbi se določijo še naslednje obveznosti podjetja:

1.

pred nastopom dela pripravnika se postavi mentor, ki mora imeti vsaj enako strokovno izobrazbo kot jo ima pripravnik in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v stroki za katero se pripravnik pripravlja;

2.

med trajanjem pripravniške dobe se imenuje tričlanska strokovna komisija, pri kateri bo pripravnik opravljal strokovni izpit. Član strokovne komisije mora imeti najmanj tako strokovno izobrazbo kot jo ima pripravnik in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v stroki za katero se je pripravnik pripravljal;

3.

strokovni izpit obsega pisni oziroma praktični izdelek, ki ga določi strokovna komisija in ustni izpit;

4.

če pripravnik strokovnega izpita ne opravi v prvem roku, določi strokovna komisija dobo v kateri mora ponoviti strokovni izpit.

Pripravnik, ki drugič ne opravi strokovnega izpita, nima pravice ponavljati strokovnega izpita.

II. RAZPOREJANJE DELAVCEV

10. člen

Razporeditev iz kraja v kraj

Podjetje lahko razporedi delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve, če kraj novega delovnega ni oddaljen več kot 50 km in če je delavcu zagotovljen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi.

Iz kraja v kraj ne more biti razporejen:

-

invalid, ki ne more uporabljati neovirano javna prevozna sredstva;

-

delavec ali delavec samohranilec, ki ima otroka v starosti do 15 let;

-

če gre za delavca, ki bi se mu lahko poslabšalo zdravstveno stanje;

-

če delavec neguje težje duševno ali telesno prizadetega družinskega člana.

Gornje omejitve ne veljajo, če podjetje zagotovi delavcu in njegovi družini enakovredno stanovanje ter zaposlitev zakonca in možnost šolanja otrok.

11. člen

Razporeditev v drugo podjetje

Delavec je lahko proti svoji volji razporejen v drugo podjetje trajno ali za določen čas v naslednjih primerih in pod naslednjimi pogoji:

-

če se ugotovi, da je presežek delavcev,

-

če mu podjetje ne more zagotoviti drugega ustreznega dela, delavec pa svoje delovno mesto ne sme opravljati zaradi bolezni oziroma invalidnosti,

-

če gre za izpolnitev poslovnega sodelovanja med obema podjetjema,

-

če delovno mesto drugega podjetja ustreza delavčevi strokovni usposobljenosti,

-

če delovno mesto v podjetju ustreza delavčevemu zdravstvenemu stanju,

-

če delovno mesto ustreza delavčevi strokovni usposobljenosti, razen v primeru razporeditve začasnega presežka delavcev, ki je lahko razporejen tudi na delovno mesto, ki zahteva nižjo strokovno usposobljenost in ne ustreza njegovi strokovni usposobljenosti.

Delavec, ki je bil začasno razporejen v drugo podjetje, se po preteku določenega časa vrne v matično podjetje. V času, ko opravlja delo v drugem podjetju, mu v prvem podjetju mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen glede reševanja stanovanjskega vprašanja ter disciplinske in materialne odgovornosti.

III. PRESEŽKI DELAVCEV

12. člen

Nadomestilo osebnega dohodka začasnim presežkom delavcev

Delavcu, ki čaka na delo zaradi začasnega presežka, gre pravica do nadomestila osebnega dohodka v višini 70% osnovnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek za delovno dobo.

Nadomestilo osebnega dohodka iz prejšnjega odstavka ne more biti nižje od zajamčenega nadomestila osebnega dohodka po zakonu o zajamčenih osebnih dohodkih.

Do enake višine nadomestila je upravičen tudi delavec, ki dela krajši čas kot 36 ur na teden in sicer za preostali delovni čas do polnega delovnega časa.

13. člen

Sprejem programa razreševanja trajnih presežkov delavcev

Program razreševanja presežnih delavcev sprejema organ upravljanja podjetja. Strokovne podlage za pripravo programa pripravi poslovodni organ, ki mora zagotoviti sodelovanje delavskega sveta, če le-ta ni hkrati organ upravljanja in predstavnikov sindikatov.

Programa ni potrebno pripraviti oziroma sprejeti v tistih podjetjih, kjer je zaposleno manj kot deset delavcev.

14. člen

Kriteriji za izbiro delavcev, katerih delo je postalo nepotrebno

Pri določitvi delavcev, se upošteva kot temeljni kriterij delovna uspešnost.

V primeru, če delovna uspešnost v podjetju ni bila upoštevana oziroma se ni ugotavljala, se upoštevajo naslednji korekcijski kriteriji po sistemu izločitve in naslednjem vrstnem redu:

-

strokovna izobrazba delavca,

-

delovne izkušnje,

-

delovna doba,

-

zdravstveno stanje,

-

socialno stanje pri katerem se upošteva število nepreskrbljenih družinskih članov, opravljanje dejavnosti, ki prinaša družini take dohodke, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost, družbeništvo v zasebnih in mešanih podjetjih itd.

Enak vrstni red kriterijev se upošteva tudi pri izbiri drugih ukrepov, s katerimi se zagotavlja delavčeva nadaljnja zaposlitev v okviru podjetja ali v drugem podjetju (36/a. člen zakona o delovnih razmerjih).

15. člen

Nadomestilo osebnega dohodka v času odpovednega roka in določitev višine odpravnine

Delavcu, ki se mu odpove delovno razmerje zaradi trajnega presežka, gre pravica do nadomestila osebnega dohodka v višini 70% osnovnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek za delovno dobo.

Delavec je lahko med odpovednim rokom kadarkoli pozvan na delo, in v takem primeru ima pravico do osebnega dohodka po dejansko opravljenem delu.

Delavcu, ki ima najmanj dve leti zaposlitve v podjetju, gre odpravnina v višini najmanj polovice njegovega povprečnega mesečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v podjetju. Podjetje je dolžno izplačati odpravnino najkasneje do konca odpovednega roka oziroma do prenehanja delovnega razmerja.

IV. DELOVNI ČAS

16. člen

Trajanje delovnega časa

Poln delovni čas znaša 40 ur tedensko.

O razporeditvi delovnega časa v podjetju odloča poslovodni organ, pri čemer mora upoštevati potrebe delovnega procesa in zakonsko zagotovljene odmore in počitek delavcev.

V primeru neenakomerne prerazporeditve delovnega časa mora upoštevati, da v koledarskem letu delovni tednik ne sme biti daljši od 40 ur.

Delavcem (invalidom druge kategorije, delavcem zaradi medicinske rehabilitacije), ki imajo pravico delati s skrajšanim delovnim časom, se dnevni delovni čas ne sme podaljšati v primeru prerazporeditve delovnega časa.

17. člen

Odreditev dela preko polnega delovnega časa

Poslovodni organ odredi delo preko polnega delovnega časa v primerih, ki jih določa zakon (49. čl. ZDR).

O uvedbi solidarnostnega dela preko polnega delovnega časa se odločajo delavci z večino glasov na zboru delavcev ali s podpisovanjem (drugi odstavek 53. člena ZDR).

V. ODMORI, POČITKI IN DOPUSTI

18. člen

Odmori

Delavcem, ki opravljajo dela iz 2. točke 24. člena te kolektivne pogodbe pripada podaljšan odmor med delom, in sicer v trajanju 45 minut.

Odmor teh delavcev je lahko v dveh delih, en del pa ne sme biti krajši od 30 minut.

Odmor med delom mora biti organiziran tako, da se delo ne prekine v času, ki je vnaprej določen za nepretrgano delo s strankami.

Čas odmora se všteva v delovni čas.

19. člen

Počitki

V primeru deljenega polnega delovnega časa ima delavec, učenec ali študent na proizvodnem delu oziroma delovni praksi pravico do vmesnega počitka, ki ne sme biti krajši od ene ure. Ta počitek se ne šteje za čas prebit na delu.

20. člen

Letni dopust

Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, trajajočega najmanj 18 delovnih dni, ne glede na to, ali dela poln ali krajši delovni čas od polnega. Pri obračunu letnega dopusta se upošteva 5-dnevni delovni teden, oziroma 40-urni delovni tednik.

Delavec pridobi pravico do izrabe polnega letnega dopusta po 6 mesecih nepretrganega dela.

Delavec, ki v koledarskem letu ne dopolni šest mesecev nepretrganega dela, ima pravico izrabiti sorazmerni del letnega dopusta, ki ustreza številu mesecev dela v koledarskem letu v razmerju s polnim letnim dopustom, ki bi mu pripadal, če bi imel pravico do izrabe polnega dopusta po prejšnji točki.

Delavec, ki je v podjetju pridobil pravico do izrabe letnega dopusta, izrabi dopust v tem podjetju, razen če gre v drugo podjetje ali zasebnemu delodajalcu, ki sta se s prejšnjim podjetjem dogovorila o izrabi letnega dopusta.

Pravici do letnega dopusta se delavec ne more odpovedati, podjetje pa ga ne more zanj prikrajšati.

21. člen

Osnove za merila za letni dopust

Osnove za dolžino letnega dopusta so:

-

delovni pogoji, kot so: teža dela, vpliv dela in delovne okolice na delavca, telesna in duševna napetost pri delu oziroma drugi posebni pogoji dela,

-

zahtevnost dela,

-

delovni uspehi delavca,

-

pokojninska doba delavca,

-

posebne socialne razmere in zdravstvene razmere, v katerih delavec živi.

Na teh osnovah pripada delavcu poleg 18 delovnih dni letnega dopusta še:

-

na osnovi delovnih pogojev do 5 delovnih dni,

-

na osnovi zahtevnosti dela do 3 delovne dni,

-

na osnovi delovnih uspehov do 5 delovnih dni,

-

na osnovi pokojninske dobe do 5 delovnih dni,

-

na osnovi socialnih in zdravstvenih razmer 3 delovne dni.

Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, pripada letni dopust po osnovah in merilih iz prejšnjega odstavka, povečan na 7 delovnih dni.

Delavcem, ki opravljajo dela iz 2. točke 24. člena te kolektivne pogodbe pripada na osnovi delovnih pogojev do 5 delovnih dni letnega dopusta.

Pri določanju letnega dopusta na osnovi delovnih uspehov se upoštevajo delovni uspehi, ki jih je delavec dosegel v prejšnjem koledarskem letu o čemer odloči poslovodni organ oziroma delodajalec.

Na osnovi zahtevnosti dela pripada delavcu:

------------------------------------------------------------------------------
                                                               letnega dopusta
------------------------------------------------------------------------------
– za delo do V. stopnje zahtevnosti                                      1 dan
– za dela VI. in VII. stopnje zahtevnosti                                2 dni
– za dela VIII. in IX. stopnje zahtevnosti                               3 dni
------------------------------------------------------------------------------
Na osnovi pokojninske dobe pripada delavcu:
                                                               letnega dopusta
– od 1-5 let pokojninske dobe                                    1 delovni dan
– od 5-10 let pokojninske dobe                                 2 delovna dneva
– od 10-15 let pokojninske dobe                                  3 delovne dni
– od 15-20 let pokojninske dobe                                4 delovne dneve
– nad 20 let pokojninske dobe                                   5 delovnih dni
------------------------------------------------------------------------------

Kot merilo za letni dopust se šteje pokojninska doba, ki jo delavec doseže do konca koledarskega leta, v katerem izrabi dopust.

Na osnovi socialnih in zdravstvenih razmer pripadata 2 delovna dneva letnega dopusta:

-

materi z enim ali več predšolskimi otroki,

-

delavcu samohranilcu z otrokom do 15 let starosti,

-

delavcu, ki trpi zaradi kroničnega obolenja.

Dolžina letnega dopusta se določi ob nastopu dela in začetku vsakega koledarskega leta na podlagi dejstev, ki takrat obstajajo. Če se do nastopa letnega dopusta spremenijo dejstva, ki vplivajo na njegovo dolžino, se letni dopust ustrezno podaljša ali skrajša.

Ne glede na določila prejšnjih točk tega člena, delavec, ki še ni dopolnil starost 50 let ne more izrabiti več kot 30 delovnih dni letnega dopusta.

Letni dopust povečan do 5 delovnih dni pripada:

-

delavcu, ki je dopolnil starost 50 let, za vsaki 2 leti do dopolnjenega 60. leta starosti po 1 delovni dan,

-

delavki, ki je dopolnila 50 let starosti, za vsako leto do dopolnjenega 55. leta starosti 1 delovni dan,

-

delavcu, ne glede na starost, ki mu je priznana najmanj 60% telesna okvara, delovnemu invalidu, ki ima pravico do skrajšanega delovnega časa, ter delavcu, ki neguje in varuje težjo telesno, zmerno težko ali težko duševno prizadeto osebo, 5 delovnih dni.

Razporeditev letnih dopustov določi poslovodni organ po predhodnem posvetu z delavci, praviloma na začetku vsakega koledarskega leta.

Kolektivna pogodba med delavci in podjetji drobnega gospodarstva

Časovnica