1828. Odredba o metodologiji za izračun višine solventne meje, garancijskega sklada in za ugotavljanje virov teh sredstev
Na podlagi četrtega odstavka 72. člena zakona o zavarovalnicah (Uradni list RS, št. 64/94) in 24. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93), izdaja minister za finance na predlog urada za zavarovalni nadzor
O D R E D B O
o metodologiji za izračun višine solventne meje, garancijskega sklada in za ugotavljanje virov teh sredstev
Višino solventne meje izračuna zavarovalnica za posamezno obračunsko obdobje ob koncu leta na obrazcu GS-1 “Izračun višine solventne meje”, ki je sestavni del te odredbe.
Pri izračunu višine solventne meje upošteva zavarovalnica poleg določb 71. člena zakona o zavarovalnicah (v nadaljnjem besedilu: zakon) še naslednje:
1.
Če je odstotek iz razmerja med zavarovalno premijo iz naslova lastnega deleža v izravnavanju nevarnosti in skupno letno zavarovalno premijo življenjskih zavarovanj in drugih zavarovanj iz 1. točke prvega odstavka 71. člena zakona manjši kot 85 odstotkov, se kot lastni delež upošteva 85 odstotkov (točka 1a in 1b obrazca GS-1).
2.
Če je odstotek iz razmerja med zavarovalno premijo iz naslova lastnega deleža v izravnavanju nevarnosti in skupno letno zavarovalno premijo zavarovanj iz 2. točke prvega odstavka 71. člena zakona manjši kot 50 odstotkov, se kot lastni delež upošteva 50 odstotkov (točka 2č obrazca GS-1).
3.
Skupno letno zavarovalno premijo predstavlja obračunana letna kosmata zavarovalna premija in sprejeta letna sozavarovalna premija (točka 2a in 4aa obrazca GS-1).
4.
Če je odstotek iz razmerja med povprečno letno odškodnino iz naslova lastnega deleža v izravnavanju nevarnosti in povprečno letno skupno odškodnino zadnjih treh let pred tekočim obračunskim letom zavarovanj iz 2. točke prvega odstavka 71. člena zakona manjši od 50 odstotkov, se kot povprečni letni lastni delež upošteva 50 odstotkov (točka 3č obrazca GS-1).
5.
Skupne letne odškodnine predstavljajo obračunane letne kosmate odškodnine oziroma zavarovalnine, povečane za deleže v odškodninah iz sprejetih sozavarovanj in zmanjšane za prihodke od uveljavljenih regresnih terjatev. Povprečna letna skupna odškodnina zavarovanj iz 2. in 4. točke prvega odstavka 71. člena zakona predstavlja eno tretjino zneska, ki se izračuna tako, da se vsoti ustrezno revaloriziranih skupnih letnih odškodnin zadnjih treh opazovanih let prišteje derevalorizirano stanje kosmatih škodnih rezervacij ob koncu zadnjega opazovanega leta in odšteje revalorizirano stanje teh rezervacij na začetku prvega opazovanega leta. Zadnje opazovano leto je leto obračunskega obdobja.
Zavarovalnica izračuna povprečno letno skupno odškodnino zavarovanj iz 2. točke prvega odstavka 71. člena in povprečno letno odškodnino zavarovanj iz 4. točke 71. člena zakona na obrazcih GS-1-P3 in GS-1-P4, ki sta sestavni del te odredbe.
6.
Skupna letna odškodnina prvega opazovanega leta se revalorizira s koeficientom 1 in koeficientom 2, skupna letna odškodnina drugega opazovanega leta pa s koeficientom 2. Koeficient 1 je koeficient povprečne rasti cen na drobno v drugem opazovanem letu v primerjavi s povprečjem prvega opazovanega leta. Koeficient 2 je koeficient povprečne rasti cen na drobno v zadnjem opazovanem letu v primerjavi s povprečjem drugega opazovanega leta.
Kosmata škodna rezervacija ob koncu zadnjega opazovanega leta se devalorizira s koeficientom rasti cen na drobno od 1. julija do 31. decembra zadnjega opazovanega leta, kosmata škodna rezervacija na začetku prvega opazovanega leta pa se revalorizira s koeficientom rasti cen na drobno od začetka prvega opazovanega leta do 30. junija zadnjega opazovanega leta.
7.
Če zavarovalnica posluje manj kot tri leta, izračuna povprečni letni lastni delež in povprečno letno skupno odškodnino zavarovanj iz 2. in 4. točke prvega odstavka 71. člena zakona iz podatkov zadnjih dveh let. Če zavarovalnica posluje manj kot dve leti, tega izračuna ni dolžna opraviti (točka 3 in 4b obrazca GS-1).
8.
Skupna letna zavarovalna premija, od katere se višina solventne meje računa po stopnji 18 odstotkov in povprečna letna skupna odškodnina, od katere se višina solventne meje računa po stopnji 26 odstotkov, je znesek iz 2.a oziroma 3.a točke prvega odstavka 71. člena zakona; ko se spremeni razmerje tolarja proti ECU po tečaju Banke Slovenije za več kot 10 odstotkov, pa sta to zneska, ki ju na podlagi tretjega odstavka 71. člena določi Vlada Republike Slovenije.