595. Zakon o zavarovalništvu (ZZavar)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o zavarovalništvu (ZZavar)
Razglašam zakon o zavarovalništvu (ZZavar), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. januarja 2000.
Ljubljana, dne 4. februarja 2000.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O ZAVAROVALNIŠTVU (ZZavar)
5.3. Kapitalska ustreznost
110. člen
Minimalni kapital zavarovalnice, ki opravlja zavarovalne posle v skupini premoženjskih zavarovanj
(1)
Kapital zavarovalnice, ki opravlja zavarovalne posle v skupini premoženjskih zavarovanj, in kapital pozavarovalnice mora biti vedno najmanj enak kapitalskim zahtevam, izračunanim z uporabo premijskega količnika oziroma škodnega količnika, in sicer tistim od obeh, ki so višje.
(2)
Kapitalske zahteve se z uporabo premijskega količnika izračunajo na naslednji način:
1.
vsota zavarovalnih premij, doseženih v zadnjem poslovnem letu, do skupne višine 61.300.000 eurov se pomnoži z 0,18, vsota teh zavarovalnih premij, v višini, ki presega 61.300.000 eurov, pa se pomnoži z 0,16;
2.
vsota obeh zmnožkov iz 1. točke tega odstavka se pomnoži z deležem, ki za zadnja tri poslovna leta ustreza razmerju med:
-
skupnim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin v tem obdobju, zmanjšanim za terjatve, ki jih krije sozavarovanje oziroma pozavarovanje, in
-
skupnim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin v tem obdobju, vključno s terjatvami, ki jih krije sozavarovanje oziroma pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,5;
3.
kot vsota zavarovalnih premij, doseženih v zadnjem poslovnem letu, se upošteva znesek, ki je enak večjemu izmed kosmatih obračunanih premij ali kosmatih prihodkov od premij. Pred določitvijo vsote iz prejšnjega stavka se upoštevajo določila 4., 5. in 6. točke tega odstavka;
4.
pri izračunu vsote zavarovalnih premij, doseženih v zadnjem poslovnem letu, se za 50% poveča obračunana kosmata zavarovalna premija oziroma kosmati prihodki od premij za zavarovalne vrste iz 11., 12. in 13. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona;
5.
pri izračunu vsote zavarovalnih premij se upošteva tudi premija za rizike, sprejete v sozavarovanje ali pozavarovanje;
6.
od vsote zavarovalnih premij se odšteje premija za zavarovanja, ki so bila odpovedana v poslovnem letu, ter celotni zneski morebitnih davkov ali prispevkov, vključenih v vsoti zavarovalnih premij.
(3)
Kapitalske zahteve se z uporabo škodnega količnika izračunajo na naslednji način:
1.
letna vsota terjatev na izplačilo odškodnin, vključno s terjatvami, ki jih krije pozavarovanje, do skupne višine 42.900.000 eurov se pomnoži z 0,26, vsota teh terjatev v višini, ki presega 42.900.000 eurov pa z 0,23;
2.
vsota obeh zmnožkov iz 1. točke tega odstavka se pomnoži z deležem, ki za zadnja tri poslovna leta ustreza razmerju med:
-
skupnim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin v tem obdobju, zmanjšanim za terjatve, ki jih krije sozavarovanje oziroma pozavarovanje, in
-
skupnim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin v tem obdobju, vključno s terjatvami, ki jih krije sozavarovanje oziroma pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,5;
3.
v zavarovalnih vrstah iz 11., 12. in 13. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona se obračunan znesek škod, škodne rezervacije in terjatve iz naslova izplačanih odškodnin oziroma zavarovalnin poveča za 50%;
4.
letna vsota terjatev na izplačilo odškodnin se izračuna tako, da se znesek kosmatih obračunanih škod za obdobje, določeno v četrtem in petem odstavku tega člena, povečan za znesek kosmatih škodnih rezervacij na koncu obdobja ter zmanjšan za znesek kosmatih škodnih rezervacij na začetku obdobja in zmanjšan za znesek uveljavljenih regresnih terjatev v navedenem obdobju, deli s številom let v obdobju;
5.
letna vsota terjatev na izplačilo odškodnin zajema v izračunu tudi v sozavarovanje in v pozavarovanje sprejete pogodbe.
(4)
Pri izračunu letnih vsot terjatev na izplačilo odškodnin iz 1. točke tretjega odstavka tega člena se upošteva obdobje zadnjih treh poslovnih let.
(5)
Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena, se v primeru, če zavarovalnica izključno oziroma v prevladujočem deležu sklepa zavarovanja, ki krijejo nevarnosti kredita, nevihte, toče ali pozebe, pri izračunu letnih vsot terjatev na izplačilo odškodnin upošteva obdobje zadnjih sedmih poslovnih let.
(6)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so kapitalske zahteve za zdravstvena zavarovanja, za katera se uporabljajo podobne verjetnostne tabele in izračuni kot za življenjska zavarovanja, ena tretjina kapitalskih zahtev iz prvega odstavka tega člena oziroma enake kapitalskim zahtevam, izračunanim po drugem odstavku 111. člena tega zakona, če so te višje, in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
če se zavarovalne premije izračunavajo na podlagi verjetnostnih izračunov z uporabo zavarovalno-tehničnih podlag,
2.
če zavarovalnica v zvezi s temi zavarovanji oblikuje rezervacije za starost,
3.
če premije obsegajo varnostni dodatek,
4.
če zavarovalnica najkasneje po izteku treh let nima več pravice odpovedati zavarovalne pogodbe,
5.
če je z zavarovalno pogodbo določena možnost zvišanja premij oziroma zmanjšanja obveznosti zavarovalnice.
(7)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se kapitalske zahteve za prvo leto poslovanja zavarovalnice izračunajo z uporabo premijskega količnika.
(8)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena kapital zavarovalnice ne sme biti nikoli manjši od zneska zajamčenega kapitala iz 112. člena tega zakona.
(9)
Pri izračunu skupnega zneska terjatev za izplačilo odškodnin iz drugega in tretjega odstavka tega člena se poleg prijavljenih terjatev upoštevajo tudi ocenjene terjatve, za katere se oblikujejo škodne rezervacije po 116. členu tega zakona.
(10)
V primeru, ko je izračunani minimalni kapital zavarovalnice za tekoče leto manjši od izračunanega minimalnega kapitala za preteklo leto, mora biti minimalni kapital zavarovalnice najmanj enak minimalnemu kapitalu zavarovalnice za preteklo leto, pomnoženemu z razmerjem med navedenimi čistimi škodnimi rezervacijami na koncu tekočega leta in s čistimi škodnimi rezervacijami na koncu preteklega leta, vendar ne z več kot 1.
(11)
Ko Evropska komisija v Uradnem listu Evropske skupnosti objavi spremembe zneskov iz člena 1(3) Direktive 2002/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. marca 2002 o spremembi Direktive Sveta 73/239/EGS o zahtevani kapitalski ustreznosti zavarovalnic, ki opravljajo posle neživljenjskega zavarovanja (UL L št. 77 z dne 20. marca 2002, str. 17), Vlada Republike Slovenije v Uradnem listu Republike Slovenije objavi tako spremenjene zneske, ki se uporabljajo pri izračunu kapitalskih zahtev iz 1. točke drugega odstavka in iz 1. točke tretjega odstavka tega člena.
(12)
Ne glede na 1. točko drugega odstavka in 1. točko tretjega odstavka tega člena je znesek za pozavarovalnice enak 50,000.000 eurov ob premijskem količniku oziroma 35,000.000 eurov ob škodnem količniku.
112. člen
Zajamčeni kapital
(1)
Zajamčeni kapital predstavlja eno tretjino minimalnega kapitala iz 110. oziroma 111. člena tega zakona.
(2)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena zajamčeni kapital zavarovalnice, ki ima dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov iz zavarovalne skupine premoženjskih zavarovanj, ne sme biti nikoli nižji od:
1.
zneska 2.500.000 eurov,
2.
zneska 3.700.000 eurov, če ima zavarovalnica dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov za vse ali nekatere zavarovalne vrste iz 10. do 15. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona.
(3)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena zajamčeni kapital ne sme biti nikoli nižji od zneska 3.700.000 eurov, če ima zavarovalnica dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, ki krijejo vse ali nekatere nevarnosti iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj.
(4)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena zajamčeni kapital pozavarovalnice ne sme biti nikoli nižji od zneska 3.600.000 eurov.
(5)
Ko Evropska komisija v Uradnem listu Evropske skupnosti objavi spremembo zneska iz člena 1(4) Direktive 2002/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. marca 2002 o spremembi Direktive Sveta 73/239/EGS o zahtevani kapitalski ustreznosti zavarovalnic, ki opravljajo posle neživljenjskega zavarovanja (UL L št. 77 z dne 20. marca 2002, str. 17) ali zneska iz člena 29 Direktive 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju (UL L št. 345 z dne 19. decembra 2002, str. 1) ali zneskov iz člena 40(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/68/ES z dne 16. novembra 2005 o pozavarovanju in o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 92/49/EGS ter direktiv 98/78/ES in 2002/83/ES (UL L št. 323 z dne 9. decembra 2005, str. 1), Vlada Republike Slovenije v Uradnem listu Republike Slovenije objavi tako spremenjene zneske zajamčenega kapitala iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.
&feco;enum type="topic" values=" topic_Zavarovalnice topic_Zavarovalništvo topic_GOSPODARSKOPRAVNA_UREDITEV topic_TFL_Register_predpisov_iz_davčno-finančnega_področja " &fecc;
Ljubljana, dne 27. januarja 2000.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovalništvu (ZZavar-A), Uradni list RS 21-912/2002 vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
Do ureditve obdavčenja izravnalnih rezervacij v zakonu, ki ureja davek od dobička pravnih oseb, se znesek, ki ga v tekočem letu zavarovalnica namenja za oblikovanje izravnalnih rezervacij nad ravnijo določeno v osmem in devetem odstavku 1. člena tega zakona všteva v davčno osnovo za izračun davka od dobička.
V primeru prenehanja obveznosti oblikovanja izravnalnih rezervacij po prvem in četrtem odstavku 1. člena tega zakona zavarovalnica zmanjša izravnalne rezervacije v naslednjih petih letih, in sicer vsako leto za eno petino zneska oblikovanih izravnalnih rezervacij, doseženega ob prenehanju pogojev za njihovo oblikovanje.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o javnih agencijah (ZJA), Uradni list RS 52-2527/2002 vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
50. člen
(Uporaba zakona za obstoječe agencije)
Za Agencijo za trg vrednostnih papirjev, Agencijo za zavarovalni nadzor, Agencijo za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije, Agencijo za energijo in Agencijo Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij se uporabljajo določbe posebnih zakonov in naslednje določbe tega zakona:
-
tretjega odstavka 5. člena,
-
tretjega odstavka 16. člena,
-
drugega, tretjega in četrtega odstavka ter smiselno petega odstavka 19. člena,
-
četrtega in petega odstavka 20. člena,
-
21. člena, pri čemer javni natečaj izvede posebna natečajna komisija, ki jo imenuje uradniški svet; določbe člena se ne uporabljajo za Agencijo Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij,
-
22. člena, pri čemer se ta določba ne uporablja za direktorje, ki so na položaju ob uveljavitvi tega zakona,
-
prvega odstavka 23. člena, pri čemer se določba prvega odstavka uporablja skupaj z razlogi za razrešitev, določenimi s posebnimi zakoni oziroma na njihovi podlagi,
-
prve, druge in tretje alinee tretjega odstavka 23. člena za Agencijo za zavarovalni nadzor in Agencijo za trg vrednostnih papirjev, pri čemer se te določbe uporabljajo skupaj z razlogi za razrešitev, določenimi s posebnimi zakoni oziroma na njihovi podlagi,
-
prvega stavka prvega odstavka 24. člena, pri čemer upravno odločbo izda organ, pristojen za razrešitev,
-
drugega odstavka 24. člena,
-
48. člena, razen za Agencijo za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije, pri čemer ministrstvo opravlja le nadzor nad zakonitostjo dela agencije.
Ta zakon se v celoti uporablja za Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
Javne agencije iz tega člena morajo uskladiti svoje splošne akte z določbami tega zakona, navedenim v prvem odstavku tega člena, v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati omejitev, določena v prvem odstavku 259. člena zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/2000, 91/2000 – popravek in 21/2002) in prvem odstavku 302. člena zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99), da se lahko direktorja agencije imenuje samo izmed članov strokovnega sveta.
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-1), Uradni list RS 40-1663/2004 vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
88. člen
(prenehanje veljavnosti)
(3)
3. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 21/02) preneha veljati z dnem začetka uporabe tega zakona. Ne glede na določbe tega zakona o rezervacijah, pa se 3. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 21/02) tudi po dnevu začetka uporabe tega zakona, uporablja za rezervacije, oblikovane pred dnem začetka uporabe tega zakona.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovalništvu (ZZavar-B), Uradni list RS 50-2292/2004 vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
Agencija za zavarovalni nadzor mora izdati podzakonske akte na podlagi določb tega zakona v roku devetih mesecev od uveljavitve tega zakona.
(1)
Zavarovalnice, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona dovoljenje za poslovanje, se morajo z določbami iz 48. do 50. člena tega zakona uskladiti najkasneje do dne 20. marca 2007.
(2)
Za ugotavljanje minimalnega kapitala se v obdobju do izteka roka iz prvega odstavka tega člena upoštevajo naslednji zneski:
-
za izračun minimalnega kapitala po premijskem količniku se namesto 12.000,000.000 tolarjev upošteva 2.000,000.000 tolarjev,
-
za izračun minimalnega kapitala po škodnem količniku se namesto 8.400,000.000 tolarjev upošteva 1.400,000.000 tolarjev.
(3)
Zajamčeni kapital v obdobju do izteka roka iz prvega odstavka tega člena ne sme biti nikoli nižji od:
-
zneska 160,000.000 tolarjev, če zavarovanja, ki jih sklepa zavarovalnica, krijejo vse ali nekatere nevarnosti iz zavarovalnih vrst iz 1. do 13. in 15. do 18. točke drugega odstavka 2. člena zakona;
-
zneska 560,000.000 tolarjev, če zavarovanja, ki jih sklepa zavarovalnica, krijejo vse ali nekatere nevarnosti iz zavarovalne vrste iz 14. točke drugega odstavka 2. člena zakona;
-
zneska 320,000.000 tolarjev, če zavarovanja, ki jih sklepa zavarovalnica, krijejo vse ali nekatere nevarnosti iz zavarovalne vrste iz 19. do 24. točke drugega odstavka 2. člena zakona;
-
zneska 320,000.000 tolarjev, če zavarovalnica opravlja posle pozavarovanja.