ZTPPIZ – Zakon o temeljnih pravicah iz...

300. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O TEMELJNIH PRAVICAH IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

Razglaša se zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 22. aprila 1982.

P št. 183

Beograd, 22. aprila 1982

Predsednik Predsedstva SFRJ: Sergej Kraigher s. r.
Predsednik Skupščine SFRJ: Dragoslav Marković s. r.

Z A K O N
O TEMELJNIH PRAVICAH IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja:

1)

temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev v delovnem razmerju v organizaciji, pri delodajalcu ter v delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, društev ter drugih organizacij in skupnosti in civilnih oseb v službi v JLA;

2)

posebne pogoje, pod katerimi borci narodnoosvobodilne vojne - delavci v delovnem razmerju pridobivajo in uveljavljajo temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja;

3)

posebne pogoje, pod katerimi delavci v zveznih organih in zveznih organizacijah pridobivajo in uveljavljajo temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Ta zakon določa tudi pravice drugih delovnih ljudi do pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da bi se v skladu z zakonom zagotovili njihova materialna in socialna varnost.

2. člen

Z organizacijo po tem zakonu so mišljeni: podjetje, organizacija družbenih dejavnosti, banka in druga finančna organizacija, zavarovalna organizacija, zadruga ter oblike sodelovanja in skupnega poslovanja s tujo osebo.

Z delodajalcem po tem zakonu so mišljeni: delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom oziroma z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov, civilne pravne in fizične osebe, kmetijska gospodarstva, predstavništva tujih firm ter diplomatska in konzularna predstavništva v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.

3. člen

Delavci v delovnem razmerju zagotavljajo po načelih vzajemnosti, solidarnosti in minulega de!a z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem na samoupravni podlagi svojo materialno in socialno varnost v primeru zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, starosti in telesne okvare, za svoje družinske člane pa pravico do družinske pokojnine v primeru smrti.

4. člen

Delavec v delovnem razmerju ter delavec, ki je uveljavil pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: uživalec pravic), imata na podlagi svojega minulega dela:

1)

pravico do odmere pokojnine po povprečju valoriziranih osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec uresničil v določenem obdobju;

2)

pravico do usklajevanja pokojnine z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih na območju republike oziroma avtonomne pokrajine;

3)

druge pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, določene z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnim aktom (statutom, pravili in drugim splošnim aktom) samoupravne interesne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali druge oblike samoupravnega organiziranja.

Uživalec pravice do pokojnine lahko uveljavi tudi druge osebne materialne pravice na podlagi minulega dela (pravico do stanovanja, pravico do uporabe objektov za počitek in rekreacijo, pravico do uporabe restavracije družbene prehrane idr.) v skladu s splošnim aktom organizacije ali samoupravne interesne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma druge oblike samoupravnega organiziranja, usklajenim z zakonom in kolektivno pogodbo.

5. člen

Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so neodtujljive osebne materialne pravice in jih ni mogoče prenesti na drugega.

Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne morejo zastarati, razen dospelih, pa neizplačanih zneskov pokojnin in drugih denarnih prejemkov v primerih, določenih z zakonom.

6. člen

Delavci v delovnem razmerju in uživalci pravic uresničujejo v samoupravnih interesnih skupnostih pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma v drugih oblikah samoupravnega organiziranja (v nadaljnjem besedilu: skupnosti) svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter določajo skupne in posamične obveznosti do teh skupnosti, politiko razvoja, izpopolnjevanja in izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter skupne in posamične pravice, ki jih uveljavljajo v njih, v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.

Zaradi uresničevanja skupnih ciljev in nalog iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko skupnosti ustanavljajo zveze in druge oblike združevanja ter vzpostavljajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.

Skupnosti sporazumno urejajo vprašanja, pomembna za uveljavljanje pravic delavcev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in druga vprašanja skupnega pomena.

Pri urejanju vprašanj, pomembnih za uveljavljanje pravic delavcev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in drugih vprašanj skupnega pomena sodelujejo skupnosti s sindikalno organizacijo.

7. člen

Sredstva, potrebna za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zagotavljajo delavci v delovnem razmerju kot sredstva osebne porabe in jih združujejo v okviru skupnosti v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. Sredstva iz prvega odstavka tega člena se zagotavljajo s prispevkom iz osebnega dohodka delavcev in s prispevkom iz dohodka oziroma dobička organizacije ter s prispevkom iz dobička in prihodka, ki ga delodajalec ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti.

Višina, način in roki za vplačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se določijo v skladu z zakonom.

Pri zagotavljanju sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sodelujejo tudi družbenopolitične skupnosti v skladu z zakonom oziroma odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti.

8. člen

Delavci v delovnem razmerju zagotavljajo svojo materialno in socialno varnost s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem na podlagi svojega družbenoekonomskega položaja v delovnem razmerju in delovnega prispevka, ki so ga dali s svojim živim in minulim delom k pridobivanju dohodka oziroma dobička organizacije oziroma prihodka, ki ga delodajalec ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti.

Delovni prispevek, na podlagi katerega se pridobivajo in uveljavljajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz prvega odstavka tega člena, se izkazuje z osebnim dohodkom, ki je bil uresničen v skladu s splošnim aktom, usklajenim s kolektivno pogodbo in zakonom.

9. člen

Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno, odvetniško ali drugo dejavnost, ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, zagotavljajo materialno in socialno varnost zase in za svoje družinske člane, če niso obvezno zavarovani na drugi podlagi, z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem v skladu z zakonom.

Ustanovitelj zasebnega podjetja, obratovalnice oziroma lastnik kmetijskega gospodarstva, ki opravlja določeno dejavnost, ter poslovodja pogodbenega podjetja zagotavljajo materialno in socialno varnost zase in za svoje družinske člane, če niso obvezno zavarovani na drugi podlagi, z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem v skladu z zakonom.

Osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena se obvezno zavarujejo ne glede na državljanstvo.

10. člen

Kmet in član njegovega gospodinjstva ter drugi delovni ljudje, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim in glavnim poklicem, zagotavljajo svojo materialno in socialno varnost z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem v skladu z zakonom.

16. člen

S pokojninskim in invalidskim zavarovanjem se pod pogoji in na način, kot je to določeno z zakonom, obvezno zagotavlja materialna in socialna varnost vsakemu občanu za primer zmanjšane ali izgubljene delovne zmožnosti oziroma družinskim članom za primer njegove smrti, povzročene z opravljanjem del in nalog v zvezi z reševalnimi akcijami ali obrambo pred elementarnimi nesrečami, z opravljanjem samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ali državljanskih dolžnosti na poziv državnih in drugih pooblaščenih organov, obvezne vojaške službe, del in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, na mladinskih delovnih akcijah ter z opravljanjem drugih del in nalog, ki so po zakonu splošnega družbenega pomena.

II. TEMELJNE PRAVICE

17. člen

Temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tem zakonu so:

1) pravica do starostne pokojnine;

2) pravica do razporeditve na druga ustrezna delovna mesta, pravica do ustrezne zaposlitve, pravica do prekvalifikacije ali dokvalifikacije ter pravica do ustreznega denarnega nadomestila;

3) pravica do invalidske pokojnine;

4) pravica do družinske pokojnine;

5) pravica do denarnega nadomestila za telesno okvaro.

18. člen

Temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tem zakonu z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem zagotavljajo in uveljavljajo:

1)

delavci v delovnem razmerju iz prvega odstavka 1. člena tega zakona;

2)

izvoljeni ali imenovani nosilci samoupravne, javne ali druge družbene funkcije, če prejemajo za to delo osebni dohodek oziroma če uveljavljajo nadomestilo osebnega dohodka za opravljanje te funkcije.

Delavci iz prvega odstavka tega člena, ki so bili poslani na delo v tujino zaradi opravljanja določenih delovnih mest, zagotavljajo in uveljavljajo temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem tudi za čas, ko opravljajo ta delovna mesta v tujini, če niso obvezno zavarovani po predpisih države, v katero so bili poslani, ali če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače.

19. člen

Temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tem zakonu zagotavljajo in uveljavljajo z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem:

1) državljani Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki so na ozemlju Socialistične federativne republike Jugoslavije zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih, če ni z mednarodno pogodbo določeno drugače;

2) državljani Socialistične federativne republike Jugoslavije, zaposleni v tujini, če niso za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja;

3) državljani Socialistične federativne republike Jugoslavije, zaposleni pri tujem delodajalcu v državi, v kateri so obvezno zavarovani, vendar v njej ne morejo uveljavljati pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so kot temeljne določene s tem zakonom, ali jih ne morejo uživati izven navedene države.

20. člen

Temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tem zakonu zagotavljajo in uveljavljajo z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem tuji državljani in osebe brez državljanstva, ki so na ozemlju Socialistične federativne republike Jugoslavije:

1) v delovnem razmerju v organizacijah ali pri delodajalcu;

2) v službi pri tujih fizičnih in pravnih osebah, če ni z mednarodno pogodbo določeno drugače;

3) v službi pri mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih diplomatskih in konzularnih predstavništvih, če je tako zavarovanje določeno z mednarodno pogodbo.

III. PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC

1. Starostna pokojnina

21. člen

Delavec oziroma delavka iz 18., 19. in 20. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 60 let oziroma 55 let in pokojninsko dobo 20 let.

Zavarovanec, ki nima dopolnjene pokojninske dobe 20 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 65 let oziroma zavarovanka 60 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni pokojninsko dobo 40 let oziroma zavarovanka 35 let ne glede na svojo starost.

22. člen

Če je za območje posamezne skupnosti z zakonom uvedena predčasna pokojnina, lahko zavarovanec v skladu z zakonom pridobi pravico do starostne pokojnine tudi pred dopolnjeno starostjo, predpisano v prvem odstavku 21. člena tega zakona, ko dopolni najmanj 35 let pokojninske dobe in 55 let starosti oziroma zavarovanka 30 let pokojninske dobe in 50 let starosti, ob ustreznem zmanjšanju pokojnine.

Ko uživalec pokojnine dopolni starost, predpisano za pridobitev pravice do starostne pokojnine (prvi odstavek 21. člena), se mu pokojnina iz prvega odstavka tega člena ne zmanjšuje.

23. člen

Zavarovancu, ki se mu po tem zakonu zavarovalna doba šteje s povečanjem, se starostna meja za pridobitev pravice do pokojnine, določena v prvem in drugem odstavku 21. člena tega zakona, zmanjša odvisno od stopnje povečanja dobe.

24. člen

Starostna pokojnina se odmerja od mesečnega povprečja osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec dobil v katerihkoli zaporednih desetih letih zavarovanja, ki so zanj najugodnejša (v nadaljnjem besedilu: pokojninska osnova).

Za leto zavarovanja, iz katerega se vzame osebni dohodek za odmero pokojnine, se vzame koledarsko leto, v katerem je dobil zavarovanec osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka najmanj za šest mesecev zavarovalne dobe.

Ne glede na drugi odstavek tega člena se za odmero pokojninske osnove ne vzame osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec uresničil v letu, v katerem uveljavlja pravico do starostne pokojnine.

24.a člen

Za odmero pokojninske osnove po tem zakonu se vzamejo osebni dohodek, denarna nadomestila oziroma zavarovalne osnove, ki jih je zavarovanec uveljavil v skladu s splošnim aktom organizacije, usklajenim s kolektivno pogodbo in zakonom, za delavce v delovnem razmerju pri delodajalcu pa z določeno kolektivno pogodbo v skladu z zakonom.

24.c člen

Za čas, ko je zavarovanec uveljavljal nadomestilo osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, se vzame za odmero pokojninske osnove znesek povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ki se ugotovi na podlagi osebnega dohodka, uresničenega v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna nezmožnost za delo, preračunan s koeficientom za valorizacijo, določenim za to leto, v skladu z zakonom.

24.d člen

V povprečni mesečni znesek osebnega dohodka za odmero pokojninske osnove za všteje osnova za določitev nadomestila oziroma se vštejejo nadomestila, ki jih uveljavlja delovni invalid s preostalo delovno zmožnostjo s pravico do razporeditve oziroma zaposlitve na ustreznih delih ter s pravico do prekvalifikacije ali dokvalifikacije.

Če so v obračunski dobi za odmero pokojninske osnove tudi obdobja,v katerih so bila uveljavljena nadomestila osebnega dohodka iz 1. do 4. točke 37.b člena tega zakona, se vzamejo za odmero pokojninske osnove tiste osnove, od katerih so bile določene višine teh nadomestil. Te osnove se preračunavajo s koeficientom za valorizacijo, določenim za leto, iz katerega je vzet osebni dohodek za odmero teh osnov.

Če so v obračunski dobi za odmero pokojninske osnove tudi obdobja, v katerih so bila uveljavljena nadomestila osebnega dohodka iz 5. točke 37.b člena tega zakona, se vzame za odmero pokojninske osnove znesek teh denarnih nadomestil, preračunih s koeficientom za valorizacijo iz leta, v katerem so bila ta nadomestila uveljavljena. Če se ta denarna nadomestila zmanjšajo med začasno nezmožnostjo za delo, se za odmero pokojninske osnove vzamejo v polnem znesku.

24.e člen

Za odmero pokojninske osnove za zavarovance iz 2. točke prvega odstavka 18. člena tega zakona se vzame osebni dohodek oziroma nadomestilo za opravljanje te funkcije, ki je bilo podlaga za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

24.f člen

Za odmero pokojninske osnove za zavarovance iz drugega in tretjega odstavka 18. člena tega zakona se vzame osebni dohodek oziroma zavarovalna osnova, ki je bila podlaga za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

24.g člen

Za odmero pokojninske osnove za zavarovance iz 19. in 20. člena tega zakona se vzame zavarovalna osnova, ki je bila podlaga za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

24.h člen

Za odmero pokojninske osnove se vzame tudi osebni dohodek, uresničen na podlagi inovacije, racionalizacije in drugih oblik ustvarjalnosti pri delu v skladu s splošnim aktom organizacije, usklajenim s kolektivno pogodbo in zakonom.

Pri odmeri pokojninske osnove se vzame celotni znesek osebnega dohodka, uresničenega po prvem odstavku tega člena, kot da je bil uresničen v letu, v katerem je bil izplačan.

25. člen

Osebni dohodki iz prejšnjih let se valorizirajo glede na gibanje povprečja osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike oziroma avtonomne pokrajine. Osebni dohodki iz prejšnjih let, po katerih se odmerja pokojnina v smislu 24. člena tega zakona, se valorizirajo na podlagi povprečja osebnih dohodkov v zadnjem koledarskem letu pred letom, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine.

Koeficienti za valorizacijo osebnih dohodkov iz prejšnjih let se določijo vsako leto enotno za vse osebne dohodke na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike oziroma avtonomne pokrajine.

26. člen

Starostna pokojnina se obračunava od pokojninske osnove v odstotkih, določenih odvisno od zavarovalne dobe oziroma pokojninske dobe.

Starostna pokojnina za 15 let zavarovalne dobe ne sme znašati za zavarovance manj kot 35% oziroma za zavarovanke 40% pokojninske osnove.

28. člen

Zavarovanec, ki izpolni pogoje za starostno pokojnino, pridobi pravico do najnižjega zneska starostne pokojnine pod pogoji, na način in v višini, kot je to določeno s splošnim aktom skupnosti v skladu z zakonom.

29. člen

Za odmero pokojninske osnove se lahko predpiše, da se osebni dohodki vzamejo do določene višine, ali se lahko predpiše najvišji znesek pokojnine.

30. člen

Starostna pokojnina od 1. januarja in od 1. julija tekočega leta se na podlagi statističnih podatkov uskladi z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike oziroma avtonomne pokrajine v preteklem obdobju.

Starostna pokojnina se usklajuje tudi pred potekom šestmesečnega roka iz prvega odstavka tega člena, če je bila rast oziroma zmanjšanje osebnih dohodkov večje kot 5%.

Višino in način usklajevanja starostne pokojnine določi skupnost s splošnim aktom v skladu z zakonom.

Zaradi uporabe prvega odstavka tega člena se starostna pokojnina pri odmeri najprej uskladi od 1. januarja leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico, po gibanju osebnih dohodkov januarja tega leta glede na celotno prejšnje leto.

31. člen

Na podlagi razlik, ki nastajajo v ravneh pokojnin, uveljavljenih v posameznih obdobjih, se v primerih in na način, kot je to določeno s splošnim aktom skupnosti v skladu z zakonom, opravi usklajevanje med prej odmerjenimi in pozneje odmerjenimi pokojninami.

32. člen

Posamezne kategorije zavarovancev lahko v primerih in na način, ki jih določa zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, izjemoma pridobivajo in uveljavljajo pravico do pokojnine pod posebnimi pogoji.

Kategorije zavarovancev ter natančnejša merila za uveljavljanje teh pravic ureja zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Sredstva za povečane obveznosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki nastajajo zaradi pridobivanja in uveljavljanja pravic do starostne pokojnine ob posebnih pogojih po prvem odstavku tega člena, zagotavlja skupnosti na način, določen z zakonom, družbenopolitična skupnost, ki je določila te pogoje.

2. Pravice na podlagi invalidnosti

33. člen

Invalidnost po tem zakonu je podana, če nastane pri zavarovancu zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki so posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela ali bolezni, katerih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije, zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti za delovna mesta, na katere je bil razporejen in jih je opravljal pred nastankom invalidnosti, ter za delovna mesta v organizaciji, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni sposobnosti.

Zmanjšanje delovne zmožnosti je podano, če zavarovanec ni več zmožen z normalnim delovnim naporom, ki ne ogroža njegovega zdravstvenega stanja, opravljati poln delovni čas del oziroma delovnih nalog, po katerih se po prvem odstavku tega člena ocenjuje invalidnost.

Preostala delovna zmožnost je podana, če lahko zavarovanec, pri katerem je ugotovljena zmanjšana delovna zmožnost, najmanj polovico polnega delovnega časa opravlja delovna mesta, na katere je bil razporejen in jih je opravljal pred nastankom invalidnosti, ter delovna mesta, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni sposobnosti, ali če lahko po poprejšnji prekvalifikaciji ali dokvalifikaciji ali brez prekvalifikacije ali dokvalifikacije opravlja poln delovni čas druga delovna mesta.

Izguba delovne zmožnosti je podana, če zavarovanec ni več zmožen za delo.

34. člen

Za poškodbo pri delu po tem zakonu se šteje poškodba zavarovanca, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem delovnih mest.

Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prvega odstavka tega člena, ki jo pretrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega kraja ali nazaj, na poti, da opravi delovne naloge, in na poti, da nastopi delo, ter v drugih primerih, določenih z zakonom.

Za poškodbo pri delu se šteje tudi obolenje zavarovanca, ki je neposredna in izključna posledica kakšnega nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem delovnih mest ali v zvezi z njimi.

Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, ki jo pretrpi zavarovanec pri opravljanju del in nalog iz 16. člena tega zakona.

35. člen

Poklicne bolezni po tem zakonu so določene bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na delovnih mestih, ki jih je zavarovanec opravljal.

Poklicne bolezni in delovna mesta, na katerih se pojavljajo te bolezni, in pogoje, po katerih se štejejo za poklicne bolezni, določi skupnost s splošnim aktom po poprejšnjem mnenju ustreznih strokovnih in znanstvenih organizacij.

Skupnosti lahko s samoupravnim sporazumom določijo enoten seznam poklicnih bolezni.

36. člen

Delovni invalid po tem zakonu je zavarovanec, ki na podlagi invalidnosti uveljavlja pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

36.a člen

Delovno zmožnost in druge podlage za pridobivanje in uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ocenijo izvedenski organi, katerih ugotovitev, ocene in mnenje je treba predhodno kontrolirati.

Organe, način izvedenstva in izvedenski postopek ter postopek predhodne kontrole iz prvega odstavka tega člena določi skupnost s splošnim aktom v skladu z zakonom.

a) Pravica do razporeditve na druga ustrezna delovna mesta, pravica do ustrezne zaposlitve, pravica do prekvalifikacije ali dokvalifikacije ter pravica do ustreznega denarnega nadomestila

37. člen

Zavarovanec, ki ima preostalo delovno zmožnost, ima pravico do dela z delovnim časom, ki ustreza tej zmožnosti, ter pravico biti razporejen na druga ustrezna delovna mesta oziroma pravico do ustrezne zaposlitve, prekvalifikacije ali dokvalifikacije, če je potrebna, ter pravico do ustreznega denarnega nadomestila v zvezi z uživanjem teh pravic.

Pri ustvarjanju pogojev za zagotovitev pravic iz prvega odstavka tega člena sodelujejo skupnosti, samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje in drugi organi, organizacije in skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom.

Da bi se ustvarili pogoji za preventivo invalidnosti, se zagotavlja na način, določen s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom, razporeditev delavcev, ki opravljajo delovna mesta, pri katerih je nevarno, da nastane invalidnost, ter delavcev s spremenjenimi delovnimi zmožnostmi, ki nimajo statusa delovnih invalidov, na ustrezna delovna mesta.

37.a člen

Zavarovanec, ki ima preostalo delovno zmožnost, ima pravico:

1)

do dela z delovnim časom, ki ustreza preostali delovni zmožnosti, in pravico do razporeditve ali do zaposlitve na drugem ustreznem delu;

2)

do prekvalifikacije ali dokvalifikacije do dopolnjenih 50 (zavarovanec) oziroma 45 (zavarovanka) let starosti.

Zavarovanka lahko na svojo zahtevo uveljavi pravico do prekvalifikacije ali dokvalifikacije iz 2. točke prvega odstavka tega člena do starosti, določene za zavarovanca.

37.b člen

Zavarovanec, ki ima preostalo delovno zmožnost, ima pravico do nadomestila:

1)

osebnega dohodka od dneva nastanka invalidnosti do dneva razporeditve ali zaposlitve na drugem ustreznem delu oziroma do napotitve na prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo;

2)

osebnega dohodka med prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo;

3)

osebnega dohodka od dneva končane prekvalifikacije ali dokvalifikacije do dneva razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu;

4)

osebnega dohodka za delo s skrajšanim delovnim časom;

5)

zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu.

37.c člen

Osnova za odmero denarnega nadomestila iz 1., 2. in 3. točke 37.b člena tega zakona je osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec uresničil v zadnjem letu zavarovanja pred letom, v katerem je nastala invalidnost.

Denarna nadomestila iz prvega odstavka tega člena se med letom obvezno usklajujejo v skladu z zakonom in splošnim aktom skupnosti oziroma organizacije.

37.d člen

Denarna nadomestila iz 1., 2. in 3. točke 37.b člena tega zakona ne smejo biti manjša od 60% povprečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih na območju republike oziroma avtonomne pokrajine v predhodnem trimesečju.

37.f člen

Denarno nadomestilo iz 5. točke 37.b člena tega zakona se odmeri v višini razlike med valoriziranim povprečnim mesečnim osebnim dohodkom, ki ga je zavarovanec uresničil v letu zavarovanja pred letom, v katerem je nastala invalidnost, in povprečnim mesečnim osebnim dohodkom, ki ga uresniči na drugem delu, na katerega je po tem razporejen oziroma na katerem je zaposlen.

Če zadnje leto zavarovanja iz prvega odstavka tega člena ni leto neposredno pred letom, v katerem je nastala invalidnost, temveč kakšno prejšnje leto, se osebni dohodki iz tega leta valorizirajo na raven osebnih dohodkov v letu neposredno pred letom, v katerem je nastala invalidnost.

Denarno nadomestilo oziroma akontacija denarnega nadomestila iz prvega odstavka tega člena se med letom obvezno usklajuje v skladu z zakonom in splošnim aktom skupnosti.

38. člen

Pravico do dela z delovnim časom, ki ustreza preostali delovni zmožnosti, pravico do prekvalifikacije ali dokvalifikacije, pravico do razporeditve k drugim ustreznim delovnim mestom in pravico do denarnega nadomestila iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 37.b člena tega zakona uveljavlja zavarovanec v organizaciji oziroma pri delodajalcu, pri katerem je delal ob nastanku invalidnosti, pod pogoji in na način, ki so določeni s splošnim aktom organizacije oziroma s kolektivno pogodbo v skladu z zakonom.

Pravico do denarnega nadomestila iz 4. in 5. točke prvega odstavka 37.b člena tega zakona uveljavlja zavarovanec v skupnosti.

V primerih in ob pogojih, ki so na temeljih širše solidarnosti določeni s splošnim aktom skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom, uveljavljajo zavarovanci, ki imajo preostalo delovno zmožnost, pravice iz prvega odstavka tega člena v skupnosti.

Delovni invalid, ki v času uveljavljanja pravic ni v delovnem razmerju, uveljavlja pravico do ustrezne zaposlitve, prekvalifikacije ali dokvalifikacije ter ustreznega denarnega nadomestila v zvezi z uživanjem teh pravic v skupnosti pod pogoji in na način, ki so določeni s splošnim aktom skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom.

38.a člen

Delovni invalidi, ki se ne morejo prekvalificirati ali do kvalificirati oziroma zaposliti pod splošnimi pogoji, se prekvalificirajo ali dokvalificirajo oziroma zaposlijo pod posebnimi pogoji v podjetjih za zaposlovanje invalidov (v nadaljnjem besedilu: varstvene organizacije).

S posebnimi pogoji po prvem odstavku tega člena so mišljeni takšni pogoji, ki so prilagojeni duševnim in telesnim ter zdravstvenim pogojem delovnih invalidov.

Z varstveno organizacijo po prvem odstavku tega člena je mišljena organizacija, v kateri je med vsemi zaposlenimi najmanj 40% delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb oziroma delovnih invalidov, ki so na prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji.

Varstvene organizacije lahko ustanovijo organizacije, skupnosti oziroma druge oblike samoupravnega organiziranja, družbenopolitične skupnosti ter druge pravne in fizične osebe.

Pri ustvarjanju pogojev za učinkovito delovanje varstvenih organizacij (z oprostitvijo plačila posameznih davkov, taks in prispevkov, z odstopitvijo sredstev idr.) sodelujejo družbenopolitične skupnosti, skupnosti oziroma druge oblike samo upravnega organiziranja in druge pravne osebe v skladu z zakonom.

b) Invalidska pokojnina

39. člen

Zavarovanec, pri katerem nastane izguba delovne zmožnosti, in zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo, ki pa se zaradi zdravstvenih razlogov ali zaradi določene starosti ne more usposobiti s prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo za druga ustrezna dela oziroma delovne naloge, in ga tudi ni mogoče razporediti oziroma zaposliti na drugih ustreznih delih oziroma na drugih delovnih nalogah s prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo ali brez prekvalifikacije ali dokvalifikacije, pridobi pravico do invalidske pokojnine:

1)

če je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni - ne glede na pokojninsko dobo;

2)

če je invalidnost posledica poškodbe izven dela ali bolezni - pod pogojem, da je pred nastankom invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenih najmanj 20 let starosti do nastanka invalidnosti (delovna doba), šteto delovna leta kot polna leta.

Zavarovancu, ki postane invalid pred dopolnjenimi 30 leti starosti, je zagotovljena pridobitev pravice do invalidske pokojnine ob ugodnejših pogojih, kot so predpisani v 2. točki prvega odstavka tega člena.

Zavarovanec - vojaški invalid od I. do VI. skupine, ki ni zmožen opravljati delovnih mest, po katerih se po prvem odstavku 33. člena tega zakona ocenjuje invalidnost, več kot polovico polnega delovnega časa, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena, ne glede na to, ali se lahko s prekvalifikacijo ali do kvalifikacijo usposobi za drugo ustrezno delo ali se lahko brez prekvalifikacije ali dokvalifikacije razporedi na druga ustrezna delovna mesta.

40. člen

Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ki se ugotovi na način, določen v 24., 25. in 27. členu tega zakona.

Kadar gre za invalidsko pokojnino, ki se pridobi z manj kot deset let zavarovalne dobe, se pokojninska osnova ugotovi na podlagi povprečnega osebnega dohodka, doseženega v času, kolikor je vsega skupaj trajalo zavarovanje.

41. člen

Invalidska pokojnina za primer invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se odmeri od pokojninske osnove v enaki višini, kot se odmeri starostna pokojnina za pokojninsko dobo 40 let (za zavarovance) oziroma 35 let (za zavarovanke).

Invalidska pokojnina za primer invalidnosti, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se odmeri od pokojninske osnove odvisno od pokojninske dobe in dopolnjenih let starosti, tako da dobi pri enaki starosti večjo pokojnino zavarovanec z daljšo pokojninsko dobo.

Višina invalidske pokojnine iz drugega odstavka tega člena ne sme biti manjša od 45% pokojninske osnove za zavarovanca, ki je postal invalid pred dopolnjenim 60. letom starosti, oziroma od 55% pokojninske osnove za zavarovanko, ki je postala invalid pred dopolnjenim 55. letom starosti. Če je nastala invalidnost po 60. oziroma po 55. letu starosti, višina invalidske pokojnine ne sme biti manjša od 35% pokojninske osnove za zavarovanca oziroma 40% za zavarovanko.

Zavarovanka lahko na svojo zahtevo uveljavlja pravico do invalidske pokojnine na enak način, pod pogoji in v višini kot zavarovanec.

Invalidska pokojnina iz drugega odstavka tega člena ne sme znašati manj kot 45% pokojninske osnove za zavarovanca, ki je postal invalid pred dopolnjenim 60. letom starosti, oziroma ne manj kot 55% pokojninske osnove za zavarovanko, ki je postala invalid pred dopolnjenim 55. letom starosti. če je zavarovanec postal invalid po 60. letu oziroma zavarovanka po 55. letu starosti, ne sme znašati invalidska pokojnina za zavarovanca manj kot 35% oziroma za zavarovanko ne manj kot 40% pokojninske osnove.

Invalidska pokojnina ne sme znašati manj kot starostna pokojnina za enako pokojninsko dobo.

42. člen

Določbe tega zakona o najnižjem in najvišjem znesku starostne pokojnine in o usklajevanju te pokojnine se uporabljajo tudi za invalidsko pokojnino.

3. Družinska pokojnina

43. člen

Družinsko pokojnino lahko uveljavijo družinski člani:

1)

zakonec;

2)

otroci (zakonski ali nezakonski ali posvojenci; pastorki, ki jih je zavarovanec preživljal; vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal);

Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZTPPIZ)

Časovnica