Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljnih...

Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije

UKAZ
O RAZGLASITVI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TEMELJNIH PRAVICAH IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 26. julija 1990.

P št. 1244

Beograd, 26. julija 1990

Predsednik Predsedstva SFRJ: dr. Borisav Jović l.r.
Predsednik Skupščine SFRJ: dr. Slobodan Gligorijević l.r.

ZAKON
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TEMELJNIH PRAVICAH IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

1. člen

V zakonu o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 23/82, 77/82, 75/85, 8/87, 65/87 in 87/89) se 1. do 10. člen spremenijo, tako da se glasijo:

"1. člen

Ta zakon ureja:

1)

temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev v delovnem razmerju v organizaciji, pri delodajalcu ter v delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, društev ter drugih organizacij in skupnosti in civilnih oseb v službi v JLA;

2)

posebne pogoje, pod katerimi borci narodnoosvobodilne vojne - delavci v delovnem razmerju pridobivajo in uveljavljajo temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja;

3)

posebne pogoje, pod katerimi delavci v zveznih organih in zveznih organizacijah pridobivajo in uveljavljajo temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Ta zakon določa tudi pravice drugih delovnih ljudi do pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da bi se v skladu z zakonom zagotovili njihova materialna in socialna varnost.

2. člen

Z organizacijo po tem zakonu so mišljeni: podjetje, organizacija družbenih dejavnosti, banka in druga finančna organizacija, zavarovalna organizacija, zadruga ter oblike sodelovanja in skupnega poslovanja s tujo osebo.

Z delodajalcem po tem zakonu so mišljeni: delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom oziroma z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov, civilne pravne in fizične osebe, kmetijska gospodarstva, predstavništva tujih firm ter diplomatska in konzularna predstavništva v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.

3. člen

Delavci v delovnem razmerju zagotavljajo po načelih vzajemnosti, solidarnosti in minulega de!a z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem na samoupravni podlagi svojo materialno in socialno varnost v primeru zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, starosti in telesne okvare, za svoje družinske člane pa pravico do družinske pokojnine v primeru smrti.

4. člen

Delavec v delovnem razmerju ter delavec, ki je uveljavil pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: uživalec pravic), imata na podlagi svojega minulega dela:

1)

pravico do odmere pokojnine po povprečju valoriziranih osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec uresničil v določenem obdobju;

2)

pravico do usklajevanja pokojnine z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih na območju republike oziroma avtonomne pokrajine;

3)

druge pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, določene z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnim aktom (statutom, pravili in drugim samoupravnim splošnim aktom) samoupravne interesne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali druge oblike samoupravnega organiziranja.

Uživalec pravice do pokojnine lahko uveljavi tudi druge osebne materialne pravice na podlagi minulega dela (pravico do stanovanja, pravico do uporabe objektov za počitek in rekreacijo, pravico do uporabe restavracije družbene prehrane idr.) v skladu s splošnim aktom organizacije ali samoupravne interesne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma druge oblike samoupravnega organiziranja, usklajenim z zakonom in kolektivno pogodbo.

5. člen

Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so neodtujljive osebne materialne pravice in jih ni mogoče prenesti na drugega.

Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne morejo zastarati, razen dospelih, pa neizplačanih zneskov pokojnin in drugih denarnih prejemkov v primerih, določenih z zakonom.

6. člen

Delavci v delovnem razmerju in uživalci pravic uresničujejo v samoupravnih interesnih skupnostih pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma v drugih oblikah samoupravnega organiziranja (v nadaljnjem besedilu: skupnosti) svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter določajo skupne in posamične obveznosti do teh skupnosti, politiko razvoja, izpopolnjevanja in izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter skupne in posamične pravice, ki jih uveljavljajo v njih, v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.

Zaradi uresničevanja skupnih ciljev in nalog iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko skupnosti ustanavljajo zveze in druge oblike združevanja ter vzpostavljajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.

Skupnosti sporazumno urejajo vprašanja, pomembna za uveljavljanje pravic delavcev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in druga vprašanja skupnega pomena.

Pri urejanju vprašanj, pomembnih za uveljavljanje pravic delavcev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in drugih vprašanj skupnega pomena sodelujejo skupnosti s sindikalno organizacijo.

7. člen

Sredstva, potrebna za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zagotavljajo delavci v delovnem razmerju kot sredstva osebne porabe in jih združujejo v okviru skupnosti v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. Sredstva iz prvega odstavka tega člena se zagotavljajo s prispevkom iz osebnega dohodka delavcev in s prispevkom iz dohodka oziroma dobička organizacije ter s prispevkom iz dobička in prihodka, ki ga delodajalec ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti.

Višina, način in roki za vplačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se določijo v skladu z zakonom.

Pri zagotavljanju sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sodelujejo tudi družbenopolitične skupnosti v skladu z zakonom oziroma odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti.

8. člen

Delavci v delovnem razmerju zagotavljajo svojo materialno in socialno varnost s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem na podlagi svojega družbenoekonomskega položaja v delovnem razmerju in delovnega prispevka, ki so ga dali s svojim živim in minulim delom k pridobivanju dohodka oziroma dobička organizacije oziroma prihodka, ki ga delodajalec ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti.

Delovni prispevek, na podlagi katerega se pridobivajo in uveljavljajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz prvega odstavka tega člena, se izkazuje z osebnim dohodkom, ki je bil uresničen v skladu s splošnim aktom, usklajenim s kolektivno pogodbo in zakonom.

9. člen

Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno, odvetniško ali drugo dejavnost, ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, zagotavljajo materialno in socialno varnost zase in za svoje družinske člane, če niso obvezno zavarovani na drugi podlagi, z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem v skladu z zakonom.

Ustanovitelj zasebnega podjetja, obratovalnice oziroma lastnik kmetijskega gospodarstva, ki opravlja določeno dejavnost, ter poslovodja pogodbenega podjetja zagotavljajo materialno in socialno varnost zase in za svoje družinske člane, če niso obvezno zavarovani na drugi podlagi, z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem v skladu z zakonom.

Osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena se obvezno zavarujejo ne glede na državljanstvo.

10. člen

Kmet in član njegovega gospodinjstva ter drugi delovni ljudje, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim in glavnim poklicem, zagotavljajo svojo materialno in socialno varnost z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem v skladu z zakonom.".

2. člen

Črtajo se 11. do 15. člen.

3. člen

V 18. členu se prvi in drugi odstavek spremenita, tako da se glasita:

"Temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tem zakonu z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem zagotavljajo in uveljavljajo:

1)

delavci v delovnem razmerju iz prvega odstavka 1. člena tega zakona;

2)

izvoljeni ali imenovani nosilci samoupravne, javne ali druge družbene funkcije, če prejemajo za to delo osebni dohodek oziroma če uveljavljajo nadomestilo osebnega dohodka za opravljanje te funkcije.

Delavci iz prvega odstavka tega člena, ki so bili poslani na delo v tujino zaradi opravljanja določenih del oziroma delovnih nalog, zagotavljajo in uveljavljajo temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem tudi za čas, ko opravljajo ta dela oziroma delovne naloge v tujini, če niso obvezno zavarovani po predpisih države, v katero so bili poslani, ali če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače.".

4. člen

V 1. točki 20. člena se besede "delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, ali so delavci, katerih delo kot dopolnilno uporabljajo druge osebe" nadomestijo z besedo: "delodajalcu".

5. člen

V 24. členu se doda nov, tretji odstavek, ki se glasi:

"Ne glede na drugi odstavek tega člena se za odmero pokojninske osnove ne vzame osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec uresničil v letu, v katerem uveljavlja pravico do starostne pokojnine.".

6. člen

Za 24. členom se dodajo novi, 24.a do 24.h člen, ki se glasijo:

"24.a člen

Za odmero pokojninske osnove po tem zakonu se vzamejo osebni dohodek, denarna nadomestila oziroma zavarovalne osnove, ki jih je zavarovanec uveljavil v skladu s splošnim aktom organizacije, usklajenim s kolektivno pogodbo in zakonom, za delavce v delovnem razmerju pri delodajalcu pa z določeno kolektivno pogodbo v skladu z zakonom.

24.b člen

Za odmero pokojninske osnove se vzame povprečni mesečni osebni dohodek, ki ga je zavarovanec uresničil v polnem delovnem času.

Osebni dohodek, ki je bil uresničen z delom v daljšem ali krajšem času od polnega delovnega časa, se preračuna na povprečni mesečni znesek, ki ustreza osebnemu dohodku za polni delovni čas.

Zavarovancu, ki je bil v koledarskem letu istočasno v dveh ali več delovnih razmerjih, se osebni dohodek računa tako, da se vzamejo skupaj uresničeni osebni dohodek in ure dela v vseh delovnih razmerjih do polnega delovnega časa.

Osebni dohodek, uresničen z delom v daljšem času od polnega delovnega časa, se vzame za odmero pokojninske osnove le, če je imelo takšno delo naravo podaljšanega dela po predpisih o delovnih razmerjih.

24.c člen

Za čas, ko je zavarovanec uveljavljal nadomestilo osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, se vzame za odmero pokojninske osnove znesek povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ki se ugotovi na podlagi osebnega dohodka, uresničenega v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna nezmožnost za delo, preračunan s koeficientom za valorizacijo, določenim za to leto, v skladu z zakonom.

24.d člen

V povprečni mesečni znesek osebnega dohodka za odmero pokojninske osnove za všteje osnova za določitev nadomestila oziroma se vštejejo nadomestila, ki jih uveljavlja delovni invalid s preostalo delovno zmožnostjo s pravico do razporeditve oziroma zaposlitve na ustreznih delih ter s pravico do prekvalifikacije ali dokvalifikacije.

Če so v obračunski dobi za odmero pokojninske osnove tudi obdobja,v katerih so bila uveljavljena nadomestila osebnega dohodka iz 1. do 4. točke 37.b člena tega zakona, se vzamejo za odmero pokojninske osnove tiste osnove, od katerih so bile določene višine teh nadomestil. Te osnove se preračunavajo s koeficientom za valorizacijo, določenim za leto, iz katerega je vzet osebni dohodek za odmero teh osnov.

Če so v obračunski dobi za odmero pokojninske osnove tudi obdobja, v katerih so bila uveljavljena nadomestila osebnega dohodka iz 5. točke 37.b člena tega zakona, se vzame za odmero pokojninske osnove znesek teh denarnih nadomestil, preračunih s koeficientom za valorizacijo iz leta, v katerem so bila ta nadomestila uveljavljena. Če se ta denarna nadomestila zmanjšajo med začasno nezmožnostjo za delo, se za odmero pokojninske osnove vzamejo v polnem znesku.

24.e člen

Za odmero pokojninske osnove za zavarovance iz 2. točke prvega odstavka 18. člena tega zakona se vzame osebni dohodek oziroma nadomestilo za opravljanje te funkcije, ki je bilo podlaga za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

24.f člen

Za odmero pokojninske osnove za zavarovance iz drugega in tretjega odstavka 18. člena tega zakona se vzame osebni dohodek oziroma zavarovalna osnova, ki je bila podlaga za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

24.g člen

Za odmero pokojninske osnove za zavarovance iz 19. in 20. člena tega zakona se vzame zavarovalna osnova, ki je bila podlaga za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

24.h člen

Za odmero pokojninske osnove se vzame tudi osebni dohodek, uresničen na podlagi inovacije, racionalizacije in drugih oblik ustvarjalnosti pri delu v skladu s splošnim aktom organizacije, usklajenim s kolektivno pogodbo in zakonom.

Pri odmeri pokojninske osnove se vzame celotni znesek osebnega dohodka, uresničenega po prvem odstavku tega člena, kot da je bil uresničen v letu, v katerem je bil izplačan.".

7. člen

V 25. členu se zadnja dva stavka nadomestita z novim stavkom, ki se glasi:

"Osebni dohodki iz prejšnjih let, po katerih se odmerja pokojnina v smislu 24. člena tega zakona, se valorizirajo na podlagi povprečja osebnih dohodkov v zadnjem koledarskem letu pred letom, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine.".

Za prvim odstavkom se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:

"Koeficienti za valorizacijo osebnih dohodkov iz prejšnjih let se določijo vsako leto enotno za vse osebne dohodke na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike oziroma avtonomne pokrajine.".

8. člen

Črta se 27. člen.

9. člen

30. člen se spremeni, tako da se glasi:

"30. člen

Starostna pokojnina od 1. januarja in od 1. julija tekočega leta se na podlagi statističnih podatkov uskladi z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike oziroma avtonomne pokrajine v preteklem obdobju.

Starostna pokojnina se usklajuje tudi pred potekom šestmesečnega roka iz prvega odstavka tega člena, če je bila rast oziroma zmanjšanje osebnih dohodkov večje kot 5%.

Višino in način usklajevanja starostne pokojnine določi skupnost s splošnim aktom v skladu z zakonom.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Časovnica