Uredba o shemah neposrednih plačil

50. Uredba o shemah neposrednih plačil

Na podlagi 10. in 11. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o shemah neposrednih plačil

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta uredba določa sheme neposrednih plačil, in sicer shemo osnovnega plačila, plačilo za zeleno komponento, plačilo za mlade kmete, sheme proizvodno vezanih podpor, plačilo za območja z naravnimi omejitvami in shemo za male kmete, za izvajanje:

1.

Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), razveljavljene z Uredbo (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);

2.

Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347, z dne 20. 12. 2013, str. 608), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/42 z dne 8. novembra 2021 o spremembi prilog II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede nacionalnih in neto zgornjih mej za neposredna plačila za nekatere države članice za koledarsko leto 2022(UL L št. 9 z dne 14. 1. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1307/2013/EU);

3.

Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/1389 z dne 4. septembra 2019 o odobritvi odstopanj od Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 glede izvajanja nekaterih pogojev pri plačilu za zeleno komponento za leto vloge 2019 v Belgiji, Španiji, Franciji, Litvi, na Poljskem in Portugalskem (UL L št. 230 z dne 6. 9. 2019, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 639/2014/EU);

4.

Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1418 z dne 23. junija 2021 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 glede pravil o kaznih v okviru shem pomoči za živali ali ukrepov podpore na žival (UL L št. 305 z dne 31. 8. 2021, str. 6), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 640/2014/EU);

5.

Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 641/2014 z dne 16. junija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 74), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/557 z dne 9. aprila 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 641/2014 glede obvestila o povečanju zgornje meje za shemo enotnega plačila na površino iz člena 36(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 93 z dne 11. 4. 2018, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 641/2014/EU);

6.

Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/725 z dne 4. maja 2021 o odstopanju glede leta 2021 od izvedbenih uredb (EU) št. 809/2014, (EU) št. 180/2014, (EU) št. 181/2014, (EU) 2017/892, (EU) 2016/1150, (EU) 2018/274, (EU) št. 615/2014 in (EU) 2015/1368 v zvezi z nekaterimi upravnimi pregledi in pregledi na kraju samem, ki se uporabljajo na področju skupne kmetijske politike (UL L št. 155 z dne 5. 5. 2021, str. 8), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU);

7.

Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1616 z dne 8. septembra 2016 o odstopanju od Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede morebitne revizije ukrepov prostovoljne vezane podpore v sektorju mleka in mlečnih izdelkov za leto zahtevka 2017 (UL L št. 242 z dne 9. 9. 2016, str. 19; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/1616/EU).

(2)

Ta uredba določa tudi odstopanja v zvezi s shemami neposrednih plačil, povezanimi s površinami in živalmi ter v zvezi z nekaterimi upravnimi pregledi in pregledi na kraju samem v letu 2020 za izvajanje Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 2020/501 z dne 6. aprila 2020 o odstopanju od Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 glede končnega roka za predložitev zbirne vloge, vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo, končnega roka za sporočanje sprememb zbirne vloge ali zahtevka za plačilo ter končnega roka za vloge za dodelitev plačilnih pravic ali povečanje vrednosti plačilnih pravic v okviru sheme osnovnega plačila v letu 2020 (UL L št. 109 z dne 7. 4. 2020, str. 8; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2020/501/EU).

(3)

Ta uredba določa tudi sredstva in uporabo shem neposrednih plačil v letu 2021 in 2022 za izvajanje Uredbe (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 1).

(4)

Ta uredba določa tudi odstopanja glede izvajanja nekaterih pogojev pri plačilu za zeleno komponento za zbirno vlogo za leto 2022, iz uredbe, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2022, za izvajanje Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2022/484 z dne 23. marca 2022 o določitvi odstopanj od Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 glede izvajanja nekaterih pogojev pri plačilu za zeleno komponento za leto vloge 2022 (UL L št. 98 z dne 25. 3. 2022, str. 105; v nadaljnjem besedilu: Izvedbeni sklep Komisije 2022/484/EU).

2. člen

(pomen izrazov)

V tej uredbi uporabljeni izrazi pomenijo:

1.

shema osnovnega plačila je shema, v okviru katere je osnovno plačilo v obliki plačilne pravice, ki je pravica do plačila na hektar upravičene površine;

2.

aktivirana plačilna pravica je plačilna pravica, za katero je odobreno plačilo na podlagi enega hektarja upravičenih površin v skladu s prvim odstavkom 32. člena Uredbe 1307/2013/EU ali z drugim odstavkom 24. člena Uredbe 639/2014/EU;

3.

zelena komponenta je plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje;

4.

proizvodno vezana podpora je proizvodno vezano plačilo iz V. poglavja te uredbe;

5.

gorsko območje je gorsko območje, kakor je opredeljeno s predpisom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;

6.

kmetijska rastlina za namen diverzifikacije kmetijskih rastlin je kultura katerega koli rodu, opredeljenega v botanični razvrstitvi kmetijskih rastlin, kultura katere koli vrste v primeru družin Brassicaceae, Solanaceae in Cucurbitaceae, zemljišče v prahi, trave in druge zelene krmne rastline, pri čemer se zimska in spomladanska rastlina obravnavata kot dve kmetijski rastlini, čeprav pripadata istemu rodu;

7.

tehnološka zrelost strnih žit pomeni stopnjo v razvoju žita, ko to v skladu s BBCH-skalo razvojnih faz gojenih rastlin za žita doseže polno zrelost, kar pomeni, da je trdo in ga z nohtom težko razpolovimo;

8.

kmetijska dejavnost je v skladu s točko (c) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU:

-

proizvodnja, reja ali gojenje kmetijskih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo, vzrejo živali in kmetijsko rejo živali ali

-

vzdrževanje kmetijskih zemljišč v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev, in sicer:

a)

katerikoli agrotehnični ukrep, ki preprečuje semenitev plevelov, kadar gre za orno zemljišče,

b)

košnja vsaj enkrat do 15. oktobra v tekočem letu, kadar gre za trajne nasade,

c)

košnja vsaj enkrat do 15. oktobra v tekočem letu, kadar gre za trajno travinje,

č)

Ne glede na prejšnjo točko, košnja vsaj enkrat do 15. oktobra naslednjega leta, kadar gre za trajno travinje, za katero se v tekočem letu uveljavlja ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila v okviru operacij »Trajno travinje I« z obvezno zahtevo TRZ_I_NPAS, »Trajno travinje II« z izbirno zahtevo TRZ_II_NPAS, »Posebni traviščni habitati« z izbirno zahtevo HAB_NPAS, »Traviščni habitati metuljev« z obvezno zahtevo MET_NPAS, »Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov« z izbirno zahtevo VTR_NPAS oziroma »Steljniki« iz predpisa, ki ureja ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020;

9.

kmetijska površina je orno zemljišče iz točke (f) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU, trajno travinje iz točke (h) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU ali trajni nasadi iz točke (g) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU;

10.

orno zemljišče iz točke (f) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU je kmetijska površina, ki je prijavljena v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1100 – njiva, 1150 – njiva za rejo polžev, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi, 1190 – rastlinjak, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, le kadar je namenjen pridelavi jagod, 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi, 1131 – začasno travinje;

11.

trajno travinje iz točke (h) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU je kmetijska površina, ki je prijavljena v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe:

1222 – ekstenzivni sadovnjak, če je zatravljen in visokodebeln v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi;

12.

trajni nasad iz točke (g) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU je kmetijska površina, ki je prijavljena v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe:

1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, razen za pridelavo jagod, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če ni zatravljen in visokodebeln v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi, razen tistih, na katerih so hitro rastoči panjevci, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 13. točke tega člena;

13.

hitro rastoči panjevec iz točke (k) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU sta vrba (Salix spp.) in topol (Populus spp.), pri katerih je najdaljša obhodnja pet let;

14.

trave ali druge zelene krmne rastline so v skladu s točko (i) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU trave, razen če so namenjene pridelavi semen, travno-deteljne mešanice in deteljno-travne mešanice ter druge zelene krmne rastline, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike v Sloveniji, ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne;

15.

stročnice so stročnice, ki omogočajo izjemo od zagotavljanja diverzifikacije kmetijskih rastlin v skladu s točko (a) tretjega odstavka 44. člena Uredbe 1307/2013/EU in od zagotavljanja površin z ekološkim pomenom v skladu s točko (a) četrtega odstavka 46. člena Uredbe 1307/2013/EU, in sicer detelje, lucerna, krmni bob, soja, grašica, volčji bob, grahor, krmni grah, fižol, bob, čičerika, leča in grah ter mešanice iz druge alineje drugega odstavka 22. člena te uredbe;

16.

praha je neobdelano orno zemljišče, na katerem je treba v tekočem letu izvesti katerikoli agrotehnični ukrep, ki preprečuje semenitev plevelov v skladu z drugo alinejo 8. točke tega člena. Če je to zemljišče prijavljeno za zagotavljanje površine z ekološkim pomenom kot praha oziroma praha za medonosne rastline v skladu s prvo ali četrto alinejo drugega odstavka 22. člena te uredbe, veljajo za to zemljišče tudi zahteve iz 22. člena te uredbe;

17.

enotno podjetje je enotno podjetje iz drugega odstavka 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1);

18.

medonosne rastline so sončnica, lan, ajda, facelija, bela gorjušica in oljna redkev.

3. člen

(pristojni organi)

(1)

Akreditirana plačilna agencija iz prvega odstavka 7. člena Uredbe 1306/2013/EU, ki je pristojna za izvajanje shem neposrednih plačil, določenih v tej uredbi, je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija).

(2)

Certifikacijski organ iz prvega odstavka 9. člena Uredbe 1306/2013/EU je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance.

4. člen

(letne nacionalne zgornje meje za posamezne sheme neposrednih plačil)

(1)

Letna nacionalna zgornja meja, določena v prilogi II Uredbe 1307/2013/EU, se v skladu s 6. členom Uredbe 1307/2013/EU razdeli na naslednji način:

-

za shemo osnovnega plačila se nameni za leto 2015 do 54,21 %, za leto 2016 do 53,71 %, za leto 2017 do 54,13 %, za leto 2018 do 54,97 %, za leti 2019 in 2020 do 56,02 % ter za leti 2021 in 2022 do 54,97 %, pri čemer je uporabljena možnost iz drugega odstavka 22. člena Uredbe 1307/2013/EU;

-

za plačilo za zeleno komponento se nameni 30 %;

-

za plačilo za mlade kmete se nameni za leto 2015 do 1 %, za leto 2016 do leta 2021 do 1,5 % in za leto 2022 do 1,2 %;

-

za sheme proizvodno vezanih podpor se za leto 2015 in za leto 2016 nameni do 15 % ter za leto 2017 in naslednja leta do 13 %;

-

za plačilo za območja z naravnimi omejitvami se nameni za leto 2017 in naslednja leta do 1,58 %.

(2)

Za shemo za male kmete se v skladu s 65. členom Uredbe 1307/2013/EU nameni največ 10 % letne nacionalne zgornje meje iz prejšnjega odstavka.

(3)

Za posamezne sheme neposrednih plačil iz prvega in drugega odstavka tega člena se sredstva izplačajo v času od 1. decembra tekočega leta do 30. junija po letu, ko je vložena zbirna vloga v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.

5. člen

(vlagatelj za sheme neposrednih plačil)

(1)

Vlagatelj za sheme neposrednih plačil je nosilec kmetijskega gospodarstva.

(2)

Nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, vloži zbirno vlogo z vlogami za:

1.

dodelitev plačilnih pravic iz 10. člena te uredbe;

2.

dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve iz 14. člena te uredbe;

3.

aktiviranje in izplačilo plačilnih pravic iz 11. člena te uredbe;

4.

izplačilo plačila za zeleno komponento iz 19. člena te uredbe;

5.

izplačilo plačila za mlade kmete iz 25. člena te uredbe;

6.

izplačilo podpore za strna žita iz 29. člena te uredbe;

7.

izplačilo podpore za mleko v gorskih območjih iz 32. člena te uredbe;

8.

izplačilo podpore za rejo govedi iz 35. člena te uredbe;

9.

izplačilo podpore za zelenjadnice iz 38. člena te uredbe;

10.

izplačilo podpore za rejo drobnice iz 38.a člena te uredbe;

11.

sodelovanje v shemi za male kmete iz 42. člena te uredbe in

12.

izplačilo plačila za območja z naravnimi omejitvami iz 41.a člena te uredbe.

(3)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, od vključno leta 2016 naprej, nosilec kmetijskega gospodarstva, ki sodeluje v shemi za male kmete, vloži zbirno vlogo v skladu z drugim pododstavkom tretjega odstavka 72. člena Uredbe 1306/2013/EU.

6. člen

(splošni pogoji za upravičenost do shem neposrednih plačil)

(1)

Plačila iz shem neposrednih plačil prejme vlagatelj, ki:

-

izvaja kmetijsko dejavnost v skladu z 8. točko 2. člena te uredbe;

-

znaša ugotovljena upravičena površina njegovega kmetijskega gospodarstva najmanj 1 ha v skladu s točko (b) prvega odstavka 10. člena Uredbe 1307/2013/EU in

-

izpolnjuje pogoje iz posameznih shem neposrednih plačil.

(2)

Ne glede na drugo alinejo prejšnjega odstavka, mora v skladu s tretjim odstavkom 10. člena Uredbe 1307/2013/EU za nosilca kmetijskega gospodarstva, ki vlaga vlogo za podporo za mleko v gorskih območjih iz 32. člena te uredbe oziroma podporo za rejo govedi iz 35. člena te uredbe in ima manj kot 1 ha ugotovljenih upravičenih površin v skladu s točko (b) prvega odstavka 10. člena Uredbe 1307/2013/EU, skupni znesek neposrednih plačil, ki naj bi mu bil odobren, pred delno ali celotno ukinitvijo plačil v skladu s 63. členom Uredbe 1306/2013/EU, v danem koledarskem letu znašati najmanj 100 eurov.

(3)

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je za preteklo leto prejel več kot 5.000 eurov neposrednih plačil in upravlja letališča, železniške storitve, vodne objekte, nepremičninske storitve ali stalna športna in rekreacijska igrišča, ki so na seznamu nekmetijskih podjetij ali dejavnosti iz prvega pododstavka drugega odstavka 9. člena Uredbe 1307/2013/EU in so navedeni v šestem odstavku tega člena, ni upravičen do neposrednih plačil, razen če dokaže, da njegova kmetijska dejavnost ni nezanemarljiva, s tem, da dokaže, da njegov letni prihodek iz kmetijske dejavnosti predstavlja najmanj tretjino njegovih skupnih prihodkov vseh dejavnosti, prejetih v zadnjem obračunskem letu, za katero so takšni dokazi na voljo.

(4)

Kot dokazilo o prihodkih iz prejšnjega odstavka se upošteva izkaz poslovnega izida iz letnega poročila oziroma revidiranega letnega poročila ali izdani računi in druge knjigovodske evidence za ugotavljanje skupnega letnega prihodka in letnega prihodka iz kmetijske dejavnosti v zadnjem obračunskem letu.

(5)

Prihodki iz kmetijskih dejavnosti, iz nekmetijskih dejavnosti in skupni prihodki iz tretjega odstavka tega člena se določijo v skladu z 11. členom Uredbe 639/2014/EU. Znesek neposrednih plačil za preteklo leto iz tretjega odstavka tega člena se določi v skladu z 12. členom Uredbe 639/2014/EU. Če je nosilec kmetijskega gospodarstva enotno podjetje in eno izmed povezanih podjetij, vključno z nosilcem kmetijskega gospodarstva, upravlja letališče, železniške storitve, vodne objekte, nepremičninske storitve ali stalna športna in rekreacijska igrišča iz tretjega odstavka tega člena, se prihodki in znesek neposrednih plačil iz tega člena določijo za enotno podjetje.

(6)

Za letališča, železniške storitve, vodne objekte, nepremičninske storitve ali stalna športna in rekreacijska igrišča iz tretjega odstavka tega člena se v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, uporabljajo klasifikacije, navedene pod:

-

upravljanje letališč: 51.100 Potniški zračni promet, 51.210 Tovorni zračni promet, 52.230 Spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu;

-

upravljanje železniških storitev: 49.100 Železniški potniški promet, 49.200 Železniški tovorni promet;

-

upravljanje vodnih objektov: 36.000 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode;

-

upravljanje nepremičninske storitve: 68.310 Posredništvo v prometu z nepremičninami;

-

upravljanje športnih in rekreacijskih igrišč, razen tistih igrišč, ki se uporabljajo v zasebne namene: 93.110 Obratovanje športnih objektov, 93.190 Druge športne dejavnosti, 93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov, 55.300 Dejavnost avtokampov, taborov.

7. člen

(zmanjšanje plačil)

(1)

Zmanjšanje plačil osnovnega plačila se izvede na podlagi 5 % stopnje znižanja v skladu s prvim in drugim odstavkom 11. člena Uredbe 1307/2013/EU, pri čemer se kot plače, povezane s kmetijsko dejavnostjo, ki se dejansko plačajo in jih nosilec kmetijskega gospodarstva prijavi v predhodnem koledarskem letu, vključno z davki in socialnimi prispevki, povezanimi z zaposlitvijo, štejejo plače, nadomestila plač in povračila stroškov v zvezi z delom, bonitete, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in solidarnostne pomoči, regresi za letni dopust, drugi dohodki iz delovnega razmerja in dohodek za vodenje enoosebne družbe v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ter prispevki delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevki delodajalca za zdravstvo, prispevki delodajalca za zaposlovanje, prispevki delodajalca za poškodbe, prispevki delodajalca za starševsko varstvo, prispevki delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevki delojemalca za zdravstvo, prispevki delojemalca za zaposlovanje in prispevki delojemalca za starševsko varstvo v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, in zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke.«.

(2)

Za izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 11. člena Uredbe 1307/2013/EU se kot dokazila upoštevajo obrazci REK-1.

7.a člen

(povračilo v zvezi s finančno disciplino za preteklo koledarsko leto)

(1)

Višina povračila v zvezi s finančno disciplino za preteklo koledarsko leto je v skladu s prvim odstavkom 8. člena Uredbe 1307/2013/EU in petim odstavkom 26. člena Uredbe 1306/2013/EU enaka zmnožku stopnje povrnitve in vsote neposrednih plačil za tekoče koledarsko leto, do katerih je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva po uporabi drugega odstavka 6. člena Uredbe 809/2014/EU ter pred uporabo znižanj iz tretjega in četrtega odstavka 6. člena Uredbe 809/2014/EU, ki je zmanjšana za 2.000 eurov.

(2)

Stopnja povrnitve iz prejšnjega odstavka je razmerje med zneskom povrnitve v zvezi s finančno disciplino za preteklo leto za Republiko Slovenijo iz izvedbenega akta iz šestega odstavka 26. člena Uredbe 1306/2013/EU in vsoto neposrednih plačil za tekoče koledarsko leto v Republiki Sloveniji, do katerih so upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev v skladu s prvim in drugim odstavkom 6. člena Uredbe 809/2014/EU ter pred znižanjem v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 6. člena Uredbe 809/2014/EU, ki je zmanjšana za vsoto neposrednih plačil za tekoče koledarsko leto v višini do vključno 2.000 eurov, do katerih so upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev v skladu s prvim in drugim odstavkom 6. člena Uredbe 809/2014/EU ter pred znižanjem v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 6. člena Uredbe 809/2014/EU.

(3)

Stopnjo povrnitve iz prvega odstavka tega člena objavi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na svoji spletni strani http://www.mkgp.gov.si/.

II. SHEMA OSNOVNEGA PLAČILA

8. člen

(letna nacionalna zgornja meja za shemo osnovnega plačila za model konvergence)

Na letni ravni se višina nacionalne zgornje meje za shemo osnovnega plačila določi tako, da se od letne nacionalne zgornje meje, določene v prilogi II Uredbe 1307/2013/EU, odštejejo letne nacionalne zgornje meje, ki so namenjene za zeleno komponento iz 18. člena te uredbe, za plačilo za mlade kmete iz 23. člena te uredbe in za sheme proizvodno vezanih podpor iz 26. člena te uredbe ter prišteje znesek, ki je izračunan na podlagi 0,3 % v skladu z drugim odstavkom 22. člena Uredbe 1307/2013/EU.

8.a člen

(letna nacionalna zgornja meja za shemo osnovnega plačila za leto 2016 in naslednja leta)

(1)

Delež in višina letne nacionalne zgornje meje za shemo osnovnega plačila se določita v skladu s prvim in drugim odstavkom 22. člena Uredbe 1307/2013/EU ter zagotovita:

1.

z linearnim znižanjem ali zvišanjem vrednosti plačilnih pravic v skladu s petim odstavkom 22. člena Uredbe 1307/2013, kadar:

a)

se v primerjavi z letom 2015 deleži letnih nacionalnih zgornjih mej za druge sheme neposrednih plačil spremenijo oziroma

b)

se uvede nova shema neposrednih plačil oziroma

2.

z linearnim znižanjem ali zvišanjem vrednosti plačilnih pravic oziroma nacionalne rezerve v skladu s petim odstavkom 22. člena Uredbe 1307/2013, ko:

a)

se nacionalna zgornja meja za neposredna plačila za koledarski leti 2021 in 2022 razlikuje od nacionalne zgornje meje za koledarski leti 2019 in 2020 oziroma

b)

se v primerjavi s tema letoma deleži nacionalnih zgornjih mej za druge sheme neposrednih plačil spremenijo oziroma

c)

se uvede nova shema neposrednih plačil.

(2)

Odstotek povečanja iz drugega odstavka 22. člena Uredbe 1307/2013/EU je 0,3 % za leti 2016 in 2017, 1,5 % za leto 2018, 3 % za leto 2019 in 2020 ter 1,5 % za leti 2021 in 2022.

9. člen

(dodelitev plačilnih pravic)

V letu 2015 se plačilne pravice dodelijo v skladu z 10. ali 14. členom te uredbe. Od vključno leta 2016 se plačilne pravice dodelijo le iz nacionalne rezerve v skladu s 14. členom te uredbe.

10. člen

(dodelitev plačilnih pravic v 2015)

(1)

Nosilcu kmetijskega gospodarstva se v skladu s prvim in osmim odstavkom 24. člena Uredbe 1307/2013/EU dodelijo plačilne pravice, če poleg pogojev iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 6. člena te uredbe izpolnjuje še enega izmed naslednjih pogojev:

-

kmetijsko gospodarstvo je bilo za leto 2013 na podlagi zbirne vloge za plačilne pravice iz sheme enotnega plačila, za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi oziroma za dodatno plačilo za mleko za gorska višinska in strma kmetijska gospodarstva iz 17., 24. in 25. člena Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 113/09, 62/10, 4/11, 81/11, 98/11, 80/12, 85/13, 113/13, 78/14 in 92/14) v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2013, upravičeno do prejetja plačil, pred znižanjem ali izključitvijo iz 4. poglavja II. naslova Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 16), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1069/2014 z dne 10. oktobra 2014 o odstopanju od Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 glede obdobja obvezne reje za premijo za krave dojilje za leto 2014 v Španiji (UL L št. 295 z dne 11. 10. 2014 str. 47), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 73/2009/ES);

-

kmetijsko gospodarstvo je na dan 15. maj 2013 obdelovalo vinograde, kar je razvidno iz RKG na dan 15. maj 2013;

-

kmetijsko gospodarstvo je v letu 2014 prejelo plačilne pravice iz nacionalne rezerve v skladu s predpisom, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, kar je razvidno iz odločbe za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve za leto 2014;

-

kmetijsko gospodarstvo je na dan 15. maj 2013 pridelovalo, vzrejalo ali gojilo kmetijske proizvode, vključno z žetvijo, molžo, vzrejo živali in kmetijsko rejo živali in nikoli ni imelo lastniških ali zakupljenih plačilnih pravic v skladu s točkama (e) in (f) 2. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz III. naslova Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 1);

-

je pri delnem ali celotnem nakupu oziroma zakupu kmetijskega gospodarstva pred zadnjim datumom za oddajo zbirne vloge za leto 2015 v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, sklenil pogodbo, ki vsebuje pogodbeno določilo o prenosu pravice do dodelitve plačilnih pravic v skladu z osmim odstavkom 24. člena Uredbe 1307/2013/EU.

(2)

Kot dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo:

1.

v primeru iz četrte alineje prejšnjega odstavka:

-

za pridelavo kmetijskih proizvodov: računi za prodane kmetijske proizvode, ki so izdani v obdobju od 1. januarja do vključno 15. junija 2013 v skladu s predpisom, ki ureja davek na dodano vrednost, in predpisom, ki ureja dohodnino, ter podobna ustrezna preverljiva dokazila,

-

za rejo govedi: vpis govedi kmetijskega gospodarstva v Centralni register govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG) v obdobju od 1. januarja 2013 do vključno 15. maja 2013,

-

za rejo drobnice: vpis drobnice kmetijskega gospodarstva v Centralni register drobnice in v Register drobnice na gospodarstvu v obdobju od 1. januarja 2013 do vključno 15. maja 2013 ali

-

za rejo prašičev: vpis prašičev kmetijskega gospodarstva v Centralni register prašičev in v Register prašičev na gospodarstvu v obdobju od 1. januarja 2013 do vključno 15. maja 2013;

-

za trajne nasade, ki niso vinogradi: vpis GERK-ov trajnih nasadov zadevnega kmetijskega gospodarstva v RKG na dan 15. maj 2013.

2.

v primeru iz pete alineje prejšnjega odstavka: kupoprodajna pogodba, na podlagi katere je postal lastnik kmetijskega gospodarstva, ali zakupna pogodba, ki je vpisana v zemljiško knjigo.

(3)

V primeru dedovanja, sprememb pravnega statusa ali poimenovanja ter združitev in razdružitev kmetijskih gospodarstev se uporablja 14. člen Uredbe 639/2014/EU, pri čemer se združitev kmetijskih gospodarstev šteje za združitev le, če se vsaj eno izmed prvotnih kmetijskih gospodarstev izbriše iz RKG. Kot ustrezna dokazila se upoštevajo:

-

podatki iz RKG;

-

v primeru dedovanja ali pričakovanega dedovanja iz prvega odstavka 14. člena Uredbe 639/2014/EU: sklep o dedovanju oziroma pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja v skladu s predpisom, ki ureja obligacijska razmerja, za katero je bil začet postopek vpisa v zemljiško knjigo pred zadnjim datumom za oddajo vloge za dodelitev plačilnih pravic v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike;

-

v primeru združitve in razdružitve kmetijskega gospodarstva, ko nosilci zadevnih kmetijskih gospodarstev niso zakonci ali osebe, ki živijo v zunajzakonski skupnosti, partnerji v registrirani istospolni partnerski skupnosti ali v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega drugega kolena ter v svaštvu v prvem kolenu: kupoprodajna pogodba ali zakupna pogodba, za katero je bil začet postopek vpisa v zemljiško knjigo pred dnem oddaje vloge za dodelitev plačilnih pravic;

-

v primeru sprememb pravnega statusa ali poimenovanja: kopije aktov, na katerih temelji sprememba pravnega statusa ali poimenovanja.

(4)

Število plačilnih pravic je enako številu hektarjev vseh ugotovljenih upravičenih površin kmetijskega gospodarstva, določenih v 12. členu te uredbe, ki jih nosilec kmetijskega gospodarstva prijavi v zbirni vlogi za leto 2015 in so vpisane v RKG na dan, ki je določen kot zadnji datum za posredovanje sprememb zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

(5)

Ugotovljena upravičena površina kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka znaša najmanj 1 ha, pri čemer najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele znaša vsaj 0,1 ha.

11. člen

(aktiviranje in izplačilo plačilnih pravic)

(1)

V skladu s prvim odstavkom 32. člena in 33. členom Uredbe 1307/2013/EU nosilec kmetijskega gospodarstva aktivira plačilne pravice iz 10. in 14. člena te uredbe z ugotovljenimi upravičenimi površinami iz prvega in drugega odstavka 12. člena te uredbe, če:

-

izpolnjuje pogoje iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 6. člena te uredbe;

-

razen v letu 2015 in v letu oddaje vloge za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve, ima plačilne pravice, ki jih ima v lasti ali zakupu, vpisane v registru plačilnih pravic in

-

izpolnjuje pogoje iz 24. člena Uredbe 639/2014/EU.

(2)

Aktiviranje velja za upravičene površine, ki jih je nosilec kmetijskega gospodarstva prijavil v zbirni vlogi za tekoče leto in so vpisane v RKG na dan, ki je določen kot zadnji datum za posredovanje sprememb zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

(3)

Ne glede ne prejšnji odstavek aktiviranje plačilnih pravic za leto 2020 velja za upravičene površine, ki jih je nosilec kmetijskega gospodarstva prijavil v zbirni vlogi za leto 2020 in so vpisane v RKG na dan 10. julij 2020 v skladu z 2. členom Uredbe 2020/501/EU in s tretjim pododstavkom prvega odstavka 13. člena Uredbe 640/2014/EU.

12. člen

(upravičene površine za dodelitev in aktiviranje plačilnih pravic)

(1)

Upravičena površina za dodelitev plačilnih pravic iz 10. in 14. člena te uredbe in za aktiviranje plačilnih pravic iz prejšnjega člena je površina, določena v drugem odstavku 32. člena Uredbe 1307/2013/ES. Pri tem se za namene točke (a) tretjega odstavka 32. člena Uredbe 1307/2013/EU kmetijska površina kmetijskega gospodarstva uporablja predvsem za kmetijske dejavnosti, če se v obdobju vegetacije uporablja za nekmetijsko dejavnost za obdobje, ki ni daljše od 30 dni.

(2)

Površina iz prejšnjega odstavka, na kateri se prideluje konoplja oziroma vrtni mak, je upravičena za dodelitev plačilnih pravic na podlagi 10. in 14. člena te uredbe ter za aktiviranje in izplačilo plačilnih pravic iz 11. člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

-

nosilec kmetijskega gospodarstva je pridobil dovoljenje za gojenje konoplje oziroma dovoljenje za gojenje vrtnega maka v skladu s predpisom, ki ureja pogoje za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje oziroma vrtnega maka, in

-

so, v skladu z 9. členom Uredbe 639/2014/EU, posejane sorte konoplje oziroma sorte vrtnega maka, ki so vpisane v Skupni katalog sort poljščin na podlagi Direktive 2002/53/ES.

13. člen

(vrednost plačilnih pravic in konvergenca)

(1)

Za plačilne pravice, ki se dodelijo v skladu z 10. členom te uredbe, se vrednosti za obdobje 2015–2020 izračunajo v skladu s tem členom.

(2)

Nacionalna vrednost na enoto plačilne pravice za leto 2019 se določi tako, da se zmnožek nacionalne zgornje meje iz priloge II Uredbe 1307/2013/EU za leto 2019 in odstotka iz tretjega odstavka tega člena deli s številom vseh plačilnih pravic za leto 2015 v Republiki Sloveniji iz četrtega odstavka 10. člena te uredbe.

(3)

Odstotek iz prejšnjega odstavka se izračuna tako, da se nacionalna zgornja meja za shemo osnovnega plačila za leto 2015 iz 8. člena te uredbe, ki je zmanjšana za sredstva za nacionalno rezervo iz prvega odstavka 14. člena te uredbe, deli z nacionalno zgornjo mejo iz priloge II Uredbe 1307/2013/EU za leto 2015.

(4)

Za posameznega nosilca kmetijskega gospodarstva se začetna vrednost na enoto plačilne pravice, na podlagi katere se opredeli vrednosti njegovih plačilnih pravic za obdobje 2015–2020, izračuna tako, da se seštevek izplačila plačilnih pravic pred uporabo znižanj in izključitev iz 4. poglavja II. naslova Uredbe 73/2009/ES in izplačila dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi pred uporabo znižanj in izključitev iz 4. poglavja II. naslova Uredbe 73/2009/ES, ki jih je prejelo kmetijsko gospodarstvo za leto 2014 v skladu s 17. in 24. členom Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 113/09, 62/10, 4/11, 81/11, 98/11, 80/12, 85/13, 113/13, 78/14 in 92/14), pomnoži z odstotkom iz petega odstavka tega člena ter se tako dobljeni zmnožek deli s številom njegovih plačilnih pravic iz četrtega odstavka 10. člena te uredbe. Ne glede na prejšnji stavek se kmetijskemu gospodarstvu, ki mu je bil za leto 2014 priznan primer višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v 31. členu Uredbe 73/2009/ES, podatki za leto 2014 nadomestijo s podatki za leto 2013.

(5)

Odstotek iz prejšnjega odstavka se izračuna tako, da se nacionalna zgornja meja za shemo osnovnega plačila za leto 2015 iz 8. člena te uredbe, ki je zmanjšana za sredstva za nacionalno rezervo iz prvega odstavka 14. člena te uredbe, deli s seštevkom izplačil za plačilne pravice in izplačil dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi, pred znižanji in izključitvami iz 4. poglavja II. naslova Uredbe 73/2009/ES, za leto 2014 v Republiki Sloveniji v skladu s 17. in 24. členom Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 113/09, 62/10, 4/11, 81/11, 98/11, 80/12, 85/13, 113/13, 78/14 in 92/14).

(6)

Nosilcem kmetijskih gospodarstev, katerih začetna vrednost na enoto plačilne pravice iz četrtega odstavka tega člena je nižja od 90 % nacionalne vrednosti na enoto plačilne pravice za leto 2019 iz drugega odstavka tega člena, se vrednost na enoto plačilne pravice za leto 2019 izračuna tako, da se poveča začetna vrednost na enoto plačilne pravice za tretjino razlike med 90 % nacionalne vrednosti na enoto plačilne pravice za leto 2019 iz drugega odstavka tega člena in začetno vrednostjo na enoto plačilne pravice iz četrtega odstavka tega člena.

(7)

Če vrednost na enoto plačilne pravice za leto 2019 iz prejšnjega odstavka ne doseže 60 % nacionalne vrednosti na enoto plačilne pravice v letu 2019, se dodatno poviša na 60 % nacionalne vrednosti na enoto plačilne pravice v letu 2019 iz drugega odstavka tega člena.

(8)

Ena petina vrednosti povečanja iz šestega odstavka tega člena oziroma ena petina seštevka vrednosti povečanj iz šestega in sedmega odstavka tega člena, ki se deli s številom plačilnih pravic iz četrtega odstavka 10. člena, ki so bile dodeljene nosilcem kmetijskih gospodarstev iz šestega odstavka tega člena, predstavlja letno spremembo vrednosti na enoto plačilne pravice za nosilce kmetijskih gospodarstev iz šestega odstavka tega člena.

(9)

Za nosilce kmetijskih gospodarstev iz šestega odstavka tega člena je vrednost na enoto plačilne pravice za posamezna leta:

-

za leto 2015: seštevek začetne vrednosti na enoto plačilne pravice iz četrtega odstavka tega člena in letne spremembe vrednosti iz osmega odstavka tega člena;

-

za leto 2016: seštevek začetne vrednosti na enoto plačilne pravice iz četrtega odstavka tega člena in dvakratnika letne spremembe vrednosti iz osmega odstavka tega člena;

-

za leto 2017: seštevek začetne vrednosti na enoto plačilne pravice iz četrtega odstavka tega člena in trikratnika letne spremembe vrednosti iz osmega odstavka tega člena;

-

za leto 2018: seštevek začetne vrednosti na enoto plačilne pravice iz četrtega odstavka tega člena in štirikratnika letne spremembe vrednosti iz osmega odstavka tega člena;

-

za leto 2019 in leto 2020: seštevek začetne vrednosti na enoto plačilne pravice iz četrtega odstavka tega člena in petkratnika letne spremembe vrednosti iz osmega odstavka tega člena.

(10)

Nosilcem kmetijskih gospodarstev, katerih začetna vrednost na enoto plačilne pravice iz četrtega odstavka tega člena je višja od nacionalne vrednosti na enoto plačilne pravice v letu 2019 iz drugega odstavka tega člena, se vrednost na enoto plačilne pravice za leto 2019 izračuna tako, da se od njihove začetne vrednosti na enoto plačilne pravice odšteje:

-

znesek znižanja zaradi kritja povečanj vrednosti plačilnih pravic iz šestega in sedmega odstavka tega člena ter

-

znesek znižanja zaradi kritja znižanj letnih zgornjih mej za shemo osnovnega plačila iz 8. člena te uredbe v skladu z drugim pododstavkom osmega odstavka 25. člena Uredbe 1307/2013/EU.

Uredba o shemah neposrednih plačil

Časovnica