Pravilnik o žganih pijačah

2442. Pravilnik o žganih pijačah

Na podlagi drugega odstavka 37. člena ter drugega odstavka 64. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02-ZDU-1 in 58/02-ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje

P R A V I L N I K
o žganih pijačah*

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa pogoje za kakovost, razvrščanje in označevanje, ki jih morajo v prometu izpolnjevati alkoholne pijače, ki vsebujejo alkohol, pridobljen z destilacijo (v nadaljnjem besedilu: žgane pijače).

2. člen

(uporaba)

Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za vino, sadno vino in druge proizvode iz grozdja in vina, ki jih urejajo predpisi o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se določbe tega pravilnika uporabljajo za žganje iz vina, brandy in žganje iz grozdnih tropin.

3. člen

(označevanje)

Predpakirane žgane pijače morajo biti označene v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, in v skladu s tem pravilnikom.

4. člen

(dodatne označbe)

Imena kategorij žganih pijač iz 9. člena tega pravilnika se lahko nadomestijo ali dopolnijo z geografskimi označbami geografskega porekla iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

5. člen

(aditivi)

Žganim pijačam se lahko dodajajo aditivi v skladu s predpisom, ki ureja aditive za živila.

6. člen

(meroslovne zahteve)

Nazivna oziroma neto količina, dovoljena negativna odstopanja ter način označevanja nazivne oziroma neto količine za predpakirane žgane pijače morajo biti v skladu s predpisom, ki ureja predpakirane izdelke.

7. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

a)

sladkanje je uporaba enega ali več naslednjih izdelkov: polbeli sladkor, beli sladkor, rafinirani beli sladkor, dekstroza, fruktoza, fruktozni sirup, glukozni sirup, tekoči sladkor, invertni tekoči sladkor, invertni sladkorni sirup, rektificiran zgoščeni grozdni mošt, zgoščeni grozdni mošt, sveži grozdni mošt, praženi sladkor, med, rožičev sirup, ali drugi naravni ogljikovi hidrati, ki imajo podoben učinek pri izdelavi žganih pijač;

b)

praženi sladkor je izdelek, pridobljen izključno s kontroliranim segrevanjem saharoze brez baz, mineralnih kislin ali drugih kemičnih aditivov;

c)

mešanje je združevanje dveh ali več vrst različnih pijač, pri čemer se dobi nova vrsta pijače;

d)

dodatek alkohola je dodajanje etilnega alkohola kmetijskega porekla žgani pijači, dobljeni z destilacijo;

e)

tipiziranje (blending) je mešanje dveh ali več vrst žganih pijač, ki pripadajo isti kategoriji in se zaradi metode priprave, metode za destiliranje, časa zorenja oziroma staranja ali geografskega območja proizvodnje razlikujejo po sestavi (tako izdelana žgana pijača pripada isti kategoriji, kot žgana pijača pred tipiziranjem);

f)

staranje ali zorenje je naravni proces, ki poteka v ustreznih posodah, tako da žgana pijača pridobi senzorične lastnosti, ki jih pred tem ni imela;

g)

aromatiziranje je uporaba ene ali več arom, določenih s predpisom, ki ureja arome v živilih;

h)

barvanje je uporaba enega ali več barvil pri izdelavi žganih pijač;

i)

maceracija je postopek izluževanja sadnih ali rastlinskih plodov ali njihovih delov v alkoholu, destilatu ali žganju, s katerim se pridobi macerat;

j)

etilni alkohol kmetijskega porekla (v nadaljnjem besedilu: etanol) je alkohol, ki ima lastnosti iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, in ki je pridobljen z destilacijo fermentiranih surovin naravnega porekla. Če se v etanolu navaja ime uporabljene surovine, mora biti alkohol pridobljen izključno iz navedene surovine;

k)

destilat kmetijskega porekla (v nadaljnjem besedilu: destilat) je izdelek, pridobljen z destilacijo fermentiranih naravnih surovin in vsebuje več kot 52% alkohola;

l)

vsebnost alkohola v volumskih odstotkih je razmerje med volumnom čistega alkohola, ki je prisoten v žgani pijači pri temperaturi 20 °C, in skupnim volumnom čistega alkohola pri enaki temperaturi;

m)

vsebnost hlapnih snovi je količina vseh hlapnih snovi, razen alkohola in metanola, ki jih vsebuje žgana pijača, izdelana izključno z destilacijo, pri čemer je količina hlapnih snovi izključno proizvod destilacije ali ponovne destilacije uporabljenih surovin;

n)

vinski destilat je proizvod, pridobljen z destilacijo vina za žganje ali drugega vina, primernega za ta namen, v skladu s predpisi, ki urejajo kakovost grozdja, mošta in vina;

o)

kraj izdelave je kraj ali območje, v katerem je potekala faza v procesu izdelave, v kateri je žgana pijača dobila svoj značaj in bistvene končne lastnosti;

p)

kategorija žganih pijač je skupina žganih pijač, ki se v skladu s tem pravilnikom uvršča v posamezno kategorijo iz 9. člena tega pravilnika;

r)

naravno žganje je žgana pijača, izdelana izključno z destilacijo fermentiranega soka, sadne ali žitne drozge, tropin iz sadja, grozdja ali jagodičja, ki je brez dodatka arom in vsebuje največ 52 vol % alkohola (pri izdelavi naravnega žganja ni dovoljeno dodajati alkohola in uporabljati sladkorja pred ali med postopkom fermentacije);

s)

specialno naravno žganje je žgana pijača, izdelana iz naravnega žganja oziroma iz destilatov, ki je oplemeniteno z izvlečki aromatičnih zelišč, plodov, delov rastlin ali njihovih eteričnih olj.

8. člen

(definicija)

Žgana pijača je alkoholna pijača s posebnimi organoleptičnimi lastnostmi, namenjena za pitje, ki ima najmanjšo vsebnost alkohola 15 vol %, razen v primeru jajčnega likerja, ki ima najmanjšo vsebnost alkohola 14 vol %, in je izdelana:

1.

neposredno z destilacijo naravno fermentiranih izdelkov oziroma z maceracijo rastlinskih snovi oziroma dodatkov arom, sladkorjev ali drugih izdelkov za sladkanje, določenih s tem pravilnikom, oziroma drugih kmetijskih proizvodov dodanih alkoholu, destilatu oziroma žganim pijačam po tem pravilniku ali

2.

z mešanjem žgane pijače z:

-

eno ali več drugih vrst oziroma kategorij žganih pijač,

-

alkoholom, destilatom ali žganjem,

-

eno ali več alkoholnimi pijačami,

-

eno ali več drugimi pijačami.

9. člen

(razvrščanje in poimenovanje)

Žgane pijače se razvrščajo v kategorije in poimenujejo kot:

-

žitno žganje,

-

žganje iz vina,

-

brandy ali weinbrand,

-

žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec,

-

žganje iz sadnih tropin ali sadni tropinovec,

-

žganje iz rozin ali raisin brandy,

-

žganje iz sadja,

-

žganje iz jabolčnika, jabolčnikov brandy in žganje iz hruškovca,

-

žganje iz brinja ali brinjevec,

-

žganje iz encijana,

-

travarica,

-

medeno žganje,

-

rum,

-

whisky ali whiskey,

-

vodka,

-

sadna žgana pijača,

-

žgana pijača z aromo brinja, gin in destilirani gin

-

žgana pijača z aromo kumine,

-

žgana pijača z aromo janeža,

-

grenka žgana pijača ali bitter,

-

liker,

-

jajčni liker,

-

liker z jajci,

-

medeni liker

-

grenki liker,

-

domači rum,

-

domači brandy.

V tem odstavku navedene kategorije žganih pijač, ki se uvažajo v Republiko Slovenijo, se lahko pod pogojem, da izpolnjujejo predpisane pogoje po tem pravilniku, poimenujejo tudi na naslednji način:

-

žitno žganje ali žitni brandy se lahko poimenuje tudi kot korn ali kot kornbrand;

-

brandy se lahko poimenuje tudi kot weinbrand;

-

žgana pijača z aromo brinja se lahko poimenuje tudi kot giniévre, jenever, genever ali peket;

-

žgana pijača z aromo kumine se lahko poimenuje tudi kot akvavit ali aquavit,

-

žgana pijača z aromo janeža se lahko poimenuje tudi kot ouzo, pastis, anis ali destilirani anis;

-

grenka žgana pijača se lahko poimenuje tudi kot bitter ali amer;

-

jajčni liker se lahko poimenuje tudi kot advocaat, avocat ali advokat.

10. člen

(najmanjša vsebnost alkohola)

Pri posameznih žganih pijačah mora biti vsebnost alkohola v volumskih odstotkih najmanj:

– 40%    za whisky in pastis;
– 37,5% za rum, rum-Verschnitt, žganje iz vina, žganje iz grozdnih tropin,
         žganje iz sadnih tropin, žganje iz rozin, žganje iz sadja, žganje in
         brandy iz jabolčnika, žganje iz hruškovca, žganje iz encijana, gin,
         destilirani gin, akvavit, aquavit, vodko, grappo, ouzo in kornbrand;
– 36%    za brandy in weinbrand;
– 35%    za žitno žganje ali žitni brandy in anis;
– 32%    za korn;
– 30%    za žgane pijače z aromo kumine, razen za akvavit in aqvavit;
– 25%    za sadne žgane pijače;
– 15%    za žgane pijače z aromo janeža, razen za ouzo, pastis in anis, in druge
         žgane pijače, ki niso navedene v tem členu;
– 14%    za jajčni liker in advocat.

11. člen

(uporaba arom)

Pri izdelavi žganih pijač, razen žgane pijače z aromo brinja, žgane pijače z aromo kumine, grenke žgane pijače in domačega ruma, se lahko uporabljajo samo naravne arome v skladu s predpisom, ki ureja arome.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je pri izdelavi likerjev dovoljena uporaba naravnim enakih arom in aromatičnih pripravkov, razen v primeru:

-

sadnih likerjev iz ananasa, črnega ribeza, češenj, malin, murv, borovnic in citrusov;

-

rastlinskih likerjev iz mete, encijana, janeža in pelina.

Pri izdelavi naravnih žganj uporaba arom ni dovoljena.

12. člen

(uporaba etanola)

Etanol, ki se uporablja pri izdelavi žganih pijač, mora biti izključno kmetijskega porekla.

Za redčenje ali raztapljanje barvil, arom ali drugih dovoljenih aditivov, namenjenih za izdelavo žganih pijač, se lahko uporablja le etanol kmetijskega porekla.

13. člen

(uporaba vode)

Pri izdelavi žganih pijač se lahko uporablja pitno vodo, ki ustreza predpisom, ki urejajo zdravstveno ustreznost pitne vode. Voda je lahko destilirana, demineralizirana ali mehčana, vendar se s tem ne sme spremeniti narave žganih pijač.

II. POSEBNE DOLOČBE

14. člen

(žitno žganje)

Kot žitno žganje se označi naravno žganje, izdelano z destilacijo fermentirane žitne drozge z organoleptičnimi lastnostmi, ki izhajajo iz uporabljenih surovin.

Žitno žganje je lahko označeno kot žitni brandy, če je destilirano na manj kot 95% vol alkohola iz fermentirane žitne drozge z organoleptičnimi lastnostmi, ki izhajajo iz uporabljenih surovin.

Če je žitno žganje izdelano v Nemčiji ali v regijah Evropske unije, kjer je nemški jezik eden od uradnih jezikov, se lahko označi kot "korn" ali "kornbrandt", pod pogojem, da se ta pijača proizvaja na teh območjih po tradicionalnih postopkih in brez uporabe aditivov.

15. člen

(žganje iz vina)

Kot žganje iz vina se označi naravno žganje, izdelano izključno iz vinskega destilata, ki je pridobljen z destilacijo vina ali vina, ojačenega z destilacijo, ali s ponovno destilacijo vinskega destilata pri manj kot 86 vol %, in ki:

-

vsebuje najmanj 125 gramov na hektoliter hlapnih snovi, računano na 100% vol alkohola;

-

vsebuje največ 200 gramov na hektoliter metanola, računano na 100% vol alkohola.

Žganje iz vina je lahko označeno kot vinsko žganje, če se je najmanj eno leto staralo v hrastovih posodah ali najmanj šest mesecev v hrastovih sodih s prostornino manj kot 1000 litrov.

Žganje iz vina je lahko označeno kot vinjak, če se je najmanj dve leti staralo v hrastovih sodih.

Žganje iz vina je lahko označeno kot stari vinjak, če se je najmanj tri leta staralo v hrastovih sodih.

16. člen

(brandy)

Kot brandy se označi naravno žganje, ki:

-

je izdelano iz vinskega žganja in je lahko mešano z vinskim destilatom, destiliranim na manj kot 94,8% vol alkohola, vendar vinski destilat ne sme presegati 50% alkohola v končnem izdelku;

Pravilnik o žganih pijačah

Časovnica