ZPD – Zakon o prometnem davku (ZPD) |...

245. Zakon o prometnem davku (ZPD)

Na podlagi prvega odstavka 107. člena Ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije

U K A Z
o razglasitvi zakona o prometnem davku

Razglaša se zakon o prometnem davku, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 22. januarja 1992.

Št. 0100-43/92

Ljubljana, dne 22. januarja 1992.

Predsednik Milan Kučan l. r.

ZAKON
O PROMETNEM DAVKU

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka od prometa proizvodov in davka od prometa storitev (v nadaljnjem besedilu: prometni davek).

2. člen

S tarifo prometnega davka so določeni proizvodi in storitve, od katerih se obračunava in plačuje prometni davek in davčne stopnje. Tarifa prometnega davka je sestavni del tega zakona.

3. člen

Z zasebnikom je po tem zakonu mišljena fizična oseba, ki opravlja registrirano dejavnost.

S fizično osebo je po tem zakonu mišljena oseba, ki ne opravlja registrirane dejavnosti.

II. DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV

1. Predmet obdavčevanja

4. člen

Davek od prometa proizvodov se plačuje od vsakega prometa proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo ter od vsakega prometa opreme.

5. člen

Za promet proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo, se šteje vsaka prodaja proizvodov in opreme (v nadaljnjem besedilu: proizvodov), če ni v tem zakonu drugače določeno.

Za promet proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo, se šteje tudi:

1)

uvoz proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo, vštevši tudi njihov začasen uvoz,in uvoz tobačnih izdelkov;

2)

jemanje proizvoda, ki ga je v okviru registrirane dejavnosti proizvedla ali nabavila pravna oseba ali zasebnik za lastno končno potrošnjo;

3)

brezplačna odtujitev ali zamenjava proizvodov pravne osebe ali zasebnika, proizvedenih v okviru registrirane dejavnosti oziroma nabavljenih za opravljanje dejavnosti;

4)

primanjkljaj proizvodov, razen primanjkljaja, ki je nastal zaradi višje sile;

5)

odpis proizvodov (kalo, razsip, okvara in razbitje), ki presega odpis, določen v aktu pravne osebe oziroma odpis, ki ga je določilo strokovno združenje;

6)

uporaba proizvoda, ki ga pravna oseba, zasebnik ali fizična oseba izdela za lastno rabo ali ga za njen račun izdela kdo drug in za katerega je obvezna registracija;

7)

brezplačna odtujitev ali zamenjava motornega vozila ali plovila, za katerega je obvezna registracija, ki ga opravi fizična oseba, razen če gre za prvi dedni red.

6. člen

Za promet proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo, se ne šteje:

1)

prodaja proizvodov pravni osebi ali zasebniku, registriranima za opravljanje trgovske dejavnosti oziroma prometa z blagom, ki te proizvode kupujeta za nadaljnjo prodajo, razen prodaje naslednjih proizvodov:

-

brezalkoholnih pijač in piva iz tarifne številke 1 tarife davka od prometa proizvodov;

-

mineralnih vod iz tarifne številke 2 tarife davka od prometa proizvodov;

-

sadnih sokov in sadnih napitkov iz tarifne številke 3 tarife davka od prometa proizvodov;

-

tobačnih izdelkov iz tarifne številke 6 tarife davka od prometa proizvodov in

-

alkoholnih pijač in vinskega destilata iz tarifne številke 7 tarife davka od prometa proizvodov.

2)

prodaja proizvodov - reprodukcijskega materiala pravni osebi ali zasebniku, registriranima za opravljanje proizvodne dejavnosti ter kmetu za opravljanje kmetijske dejavnosti; s kmetom po tem odstavku je mišljena fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je zavezanec za davek od dohodka iz kmetijstva, katerega katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč presega 2000 tolarjev. Znesek iz prejšnjega stavka se valorizira s količnikom, ugotovljenim z valorizacijo ali novim izračunom katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč za Republiko Slovenijo;

3)

prodaja proizvodov pravni osebi ali zasebniku, ki se ukvarja z remontom, popravilom in servisiranjem proizvodov za vgraditev v proizvode, ki se popravljajo in servisirajo;

4)

prodaja rabljenih stvari neposredno med fizičnimi osebami ter neposredna prodaja kmetijskih proizvodov med fizičnimi osebami na sejmih in tržnicah, razen prodaje, brezplačne odtujitve ali zamenjave rabljenih osebnih avtomobilov, drugih motornih vozil in plovil, za katere je obvezna registracija;

5)

uvoz proizvodov za prodajo, reprodukcijo ali predelavo, razen uvoza:

-

brezalkoholnih pijač in piva iz tarifne številke 1 tarife davka od prometa proizvodov;

-

mineralnih vod iz tarifne številke 2 tarife davka od prometa proizvodov;

-

sadnih sokov in sadnih napitkov iz tarifne številke 3 tarife davka od prometa proizvodov;

-

tobačnih izdelkov iz tarifne številke 6 tarife davka od prometa proizvodov in

-

alkoholnih pijač in vinskega destilata iz tarifne številke 7 tarife davka od prometa proizvodov.

Za proizvodno dejavnost iz 2. točke prejšnjega odstavka se šteje opravljanje industrijske, rudarske, kmetijske, gozdarske, vodnogospodarske, ribiške, gradbene ter proizvodno - obrtne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: proizvajalne pravne osebe in zasebniki - proizvajalci).

Za proizvodno dejavnost se šteje tudi opravljanje te dejavnosti v proizvodnih obratih in proizvodnih delovnih enotah, predvidenih v statutu ali drugem aktu neproizvodnih pravnih oseb oziroma dovoljenju za opravljanje dejavnosti pri zasebnikih ter opravljanje dejavnosti v laboratorijih, poskusnih delavnicah ali obratih za zboljševanjeproizvodnje,kisopri fakultetah, znanstvenoraziskovalnih ali raziskovalno - razvojnih inštitutih ali zavodih, pod pogojem, da vodijo evidenco o nabavi in porabi reprodukcijskega materiala in proizvodov.

7. člen

Proizvajalna pravna oseba ali zasebnik - proizvajalec, trgovska pravna oseba, registrirana za promet na debelo in pravna oseba, registrirana za uvoz, smejo prodajati proizvode iz 1. do 3. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona kupcem iz 6. člena tega zakona in proizvode, za katere je določena znižana davčna stopnja, pod naslednjimi pogoji:

1)

da se proizvodi prodajajo s skladišča ali drugih prodajnih mest, ki se za te proizvode obremenijo po prodajni ceni, v katero ni vračunan davek od prometa proizvodov, ali tranzitno (promet na debelo);

2)

da se proizvodi prodajajo na podlagi pisne naročilnice kupca, v kateri mora biti navedena vrsta in količina proizvodov oziroma materiala, ob obvezni izdaji računa in ob brezgotovinskem plačilu (z žiro računa kupca na žiro račun prodajalca, če pa je kupec kmet, ki izpolnjuje pogoje iz 2. točke prvega odstavka 6. člena, pa z nakazilom na žiro račun prodajalca);

3)

da kupec pred prevzemom proizvodov oziroma pred izdajo računa da prodajalcu pisno izjavo, da bo kupljene proizvode uporabljal izključno za namene iz 1., 2. ali 3. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona oziroma za namene, za katere jih lahko nabavlja po znižani davčni stopnji; pisna izjava mora vsebovati tudi predmet poslovanja, zasebnikova pa še številko in datum izdaje dovoljenja za opravljanje dejavnosti ter ime organa, ki ga je izdal; izjava kmeta mora vsebovati naziv davčnega organa, pri katerem se vodi kot zavezanec za davek od dohodka iz kmetijstva;

4)

da prodajalec na račun o prodaji proizvodov vpiše klavzulo, da so bili proizvodi prodani brez obračunanega davka od prometa proizvodov oziroma po znižani davčni stopnji na podlagi pisne izjave kupca;

5)

da prodajalec hrani od kupca prejeto izjavo in kopijo računa o prodanih proizvodih kot knjigovodsko dokumentacijo.

Pisno izjavo iz 3. točke prejšnjega odstavka lahko da kupec na naročilnici ali kot posebno prilogo k njej, preden je bil opravljen promet. Če se med letom po eni pogodbi sukcesivno dobavljajo proizvodi, lahko da kupec v prvi naročilnici ali pogodbi pisno izjavo, pri poznejših dobavah pa se prodajalec na računu o prodaji proizvodov sklicuje na številko in datum te pogodbe oziroma naročilnice, v kateri je dana taka pisna izjava.

Ne glede na določbo 1. točke prvega odstavka tega člena, se smejo pod pogoji iz tega člena prodajati proizvodi iz 1. do 3. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona tudi iz prodajaln in drugih poslovnih enot, ki se za te proizvode obremenjujejo po cenah, v katerih je vračunan davek od prometa proizvodov pod pogojem, da davčni zavezanec vodi posebno evidenco o proizvodih, prodanih brez obračunanega davka od prometa proizvodov, oziroma, od katerih je davek obračunan po znižani stopnji; davčni zavezanec tako organiziran promet prijavi davčnemu organu pred pričetkom prodaje na navedeni način.

Ne glede na prvi odstavek tega člena smejo zasebniki pri uvozu proizvodov, ki ga po zunanjetrgovinskih predpisih opravijo sami oziroma preko komisionarja, uveljavljati davčno olajšavo po 2. ali 3. točki prvega odstavka 6. člena tega zakona ali po 10. členu tega zakona, če predložijo carinarnici poleg izjave iz 3. točke prvega odstavka tega člena dokazilo o nakazilu plačila v tujino.

8. člen

Prodajalec, ki ob izpolnitvi pogojev iz 7. člena tega zakona proda proizvode zasebniku po 1. do 3. točki prvega odstavka 6. člena tega zakona za nadaljnjo prodajo, reprodukcijo oziroma servisno dejavnost brez plačila davka oziroma proda po 10. členu tega zakona opremo po znižani davčni stopnji, mora poslati kopijo računa o prodaji in kopijo zasebnikove izjave davčnemu organu v kraju, kjer je bilo zasebniku izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti, v sedmih dneh po poteku meseca za račune, izdane v predhodnem mesecu. V enakem roku mora poslati prodajalec, ki proda ob izpolnitvi pogojev iz 7. člena tega zakona kmetu reprodukcijski material po 2. točki prvega odstavka 6. člena tega zakona brez plačila davka, kopijo računa in kopijo kmetove izjave davčnemu organu v kraju, kjer je kmet zavezanec za davek od dohodka iz kmetijstva.

Nabavo in uporabo reprodukcijskega materiala in opreme, kupljene brez plačila davka od prometa proizvodov oziroma s plačilom davka po znižani stopnji, nadzira davčni organ tako, da dejansko stanje primerja z davčno evidenco.

Carinarnica, preko katere so uvoženi oprema, material za reprodukcijo ter proizvodi za nadaljnjo prodajo zasebnikom za opravljanje njihovih dejavnosti, je dolžna v sedmih dneh po poteku meseca poslati kopije izjav in carinskih deklaracij za tovrsten uvoz davčnemu organu. Carinarnica priloži pisno izjavo drugim listinam o carinjenju kot dokaz, da od uvoženih proizvodov ni bil obračunan davek od prometa proizvodov oziroma da je bil obračunan po znižani stopnji.

9. člen

Ne glede na prvi odstavek 7. člena tega zakona sme fizična oseba prodajati, ne da bi bil obračunan davek od prometa proizvodov, če se ji plačilo nakaže na žiro račun:

1)

proizvode, ki so v njeni lasti, razen lesa in gozdnih lesnih sortimentov, zavezancu, ki opravlja trgovsko dejavnost in te proizvode kupuje za nadaljnjo prodajo;

2)

kmetijske proizvode zavezancu, ki opravlja proizvodno dejavnost in te proizvode kupuje za reprodukcijo; 3) rabljena motorna vozila in nadomestne dele zavezancu, ki opravlja trgovsko dejavnost in ta vozila oziroma dele kupuje za nadaljnjo prodajo;

4)

lomljeno zlato, srebro in leguro iz dragocenih kovin zavezancu, ki opravlja proizvodno dejavnost in te proizvode kupuje za reprodukcijo ali predelavo;

5)

industrijske in druge odpadke (krpe in druge tekstilne odpadke, staro železo, steklo, odpadni ali rabljeni papir, karton, lepenko in podobno) zavezancu, ki opravlja trgovsko ali proizvodno dejavnost in te proizvode kupuje za nadaljnjo prodajo oziroma reprodukcijo ali predelavo.

Fizična oseba sme prodajati proizvode iz 5. točke prejšnjega odstavka brez obračunanega davka od prometa proizvodov tudi brez nakazila plačila na njen žiro račun, če znesek izplačila ne presega 10% zneska, določenega v predpisu o pogojih, pod katerimi so zavezanci za dohodnino dolžni odpreti žiro račun.

Fizična oseba, ki je zavezanec za davek od dohodka iz kmetijstva, sme prodajati kmetijske proizvode brez obračunanega davka od prometa proizvodov tudi brez nakazila plačila na njen žiro račun, zavezancu, ki opravlja trgovsko ali proizvodno dejavnost in te proizvode kupuje za nadaljnjo prodajo, reprodukcijo ali predelavo.

10. člen

Pravne osebe in zasebniki lahko pod pogoji in na način iz 7. člena tega zakona kupujejo opremo in nadomestne dele zanjo po znižani davčni stopnji. Za zasebnika po tem členu se šteje tudi zasebnik, ki je v postopku za pridobitev dovoljenja za opravljanje registrirane dejavnosti.

Za opremo po prejšnjem odstavku se štejejo osnovna sredstva za opravljanje dejavnosti pravnih oseb in zasebnikov (stroji, naprave, postroji, transportna sredstva, sredstva inventarja, posebno in univerzalno orodje, obratovno pohištvo in druga oprema ter sredstva za osebno varstvo pri delu in osebna varovalna oprema) ter stvari drobnega inventarja.

Za opremo po tem členu se ne štejejo osebni avtomobili, preproge ter pohištvo za pisarne in druge upravne prostore.

11. člen

Če davčni zavezanec nenamensko uporabi reprodukcijski material, ki ga je nabavil brez plačila davka, prej kot v dveh letih po nabavi, ali ga proda oziroma brezplačno odtuji ali zamenja s kupcem, ki ne more uveljavljati davčne olajšave po 2. točki prvega odstavka 6. člena tega zakona, mora od tako uporabljenih, prodanih ali odstopljenih proizvodov obračunati davek od prometa proizvodov, ki ni bil plačan ob nakupu, s pripadajočimi obrestmi.

Če davčni zavezanec nenamensko uporabi opremo, ki jo je nabavil po znižani davčni stopnji, prej kot v dveh letih po nabavi, plača razliko med davkom po znižani in davkom po polni davčni stopnji s pripadajočimi obrestmi. Če davčni zavezanec prej kot v dveh letih po nabavi opremo, ki jo je nabavil po znižani davčni stopnji, proda, brezplačno odtuji ali zamenja s kupcem, ki ne more uveljavljati davčne olajšave po 10. členu tega zakona, mora od tako prodane, odtujene ali zamenjane opreme obračunati davek od prometa proizvodov, ki ni bil plačan ob nabavi, s pripadajočimi obrestmi.

12. člen

Za reprodukcijski material iz 2. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona se šteje:

1)

material, surovine, polizdelki, deli in pomožni material, ki se v proizvodnem procesu s predelavo, dodelavo, vgraditvijo, nanašanjem ali kako drugače uporabijo in postanejo substanca končnega izdelka;

2)

material, ki se v proizvodnem procesu uporabi pri izdelavi izdelkov, ne postane pa substanca končnega izdelka (material za raztapljanje, jedkanje, razmaščevanje, livarski pesek in drug podoben material);

3)

pogonski material in kurivo v proizvodnem procesu, če je vsebnost žvepla enaka ali manjša od 0,5 g/MJ; če je vsebnost žvepla večja od 0,5 g/MJ pa v primerih, če se kuriva uporabljajo v napravah, pri katerih dimni plini ne vsebujejo več kot 400 mg SO2/m3;

4)

material za graditev in za zaključna dela v gradbeništvu, material za vzdrževanje in popravilo gradbenih objektov (cement, jeklo, pesek, gramoz, apno,idr.), instalacijski material in izdelki, ki se priključijo na instalacijsko mrežo kot njihov sestavni del (kadi, umivalniki, električni števci, vodomeri, radiatorji, peči za centralno ogrevanje, klimatske napeljave, bojlerji, idr.), razen proizvodov bele tehnike in drugih naprav (radijski aparati, videorekorderji, magnetofoni in gramofoni, televizijski sprejemniki,idr.), ki se kot končni izdelki priključijo na električno instalacijsko mrežo;

5)

embalaža in drug material za pakiranje, ki se uporablja v proizvodnem procesu; material, namenjen za vzdrževanje in čiščenje opreme in proizvodnih prostorov.

Za reprodukcijski material po prvem odstavku tega člena se ne štejejo: alkohol (etanol) za konzerviranje preparatov in pulpiranje sadja in vrtnin, proizvodnjo alkoholnih pijač ter parfumerijskih in kozmetičnih izdelkov; pisarniški material; električna energija; les in lesni gozdni sortimenti ter tekoča goriva in maziva naftnega izvora, razen:

1)

naftnih derivatov, če jih kemična industrija ali drugi proizvajalci naftnih derivatov ali mineralnih maziv uporabljajo kot osnovni material za nadaljnjo predelavo oziroma proizvodnjo drugih naftnih derivatov;

2)

bright stocka in baznih olj, če jih proizvajalci kupujejo kot reprodukcijski material za proizvodnjo mazivnih olj in za proizvodnjo kablov, transformatorjev in amortizerjev;

3)

naftnih derivatov za proizvodnjo električne energije za nadaljnjo prodajo in za skupno proizvodnjo elektrike in toplote, če je delež proizvedene električne energije vsaj 15% kurilne vrednosti goriv;

4)

letalskega bencina in reaktivnega goriva, če se kupujeta za pogon letal;

5)

mazuta, ki ga rafinerija pri proizvodnji naftnih derivatov uporablja kot surovino in pogonsko gorivo za svoje potrebe;

6)

alkohola (etanola), ki ga proizvajalci kupujejo za izdelavo drugih izdelkov.

2. Davčni zavezanec

13. člen

Zavezanec za davek od prometa proizvodov je pravna oseba, zasebnik ali fizična oseba, ki proda proizvod končnemu potrošniku. Ne glede na prejšnji stavek je zavezanec za davek od prometa proizvodov proizvajalec oziroma uvoznik proizvodov, če je tako določeno s tem zakonom.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je lahko zavezanec za davek od prometa določenega proizvoda pravna oseba, zasebnik ali fizična oseba, ki kupi proizvod, če je z zakonom tako določeno.

14. člen

Zavezanec za davek od prometa proizvodov je tudi pravna oseba, zasebnik ali fizična oseba, ki uvozi proizvod za lastno potrošnjo ali rabo, imetnik konsignacijskega skladišča in pravna oseba oziroma zasebnik, ki prodaja proizvode v svojem imenu in za račun komitentov (komisijska prodaja).

Zavezanec za davek od prometa proizvodov je pri prometu brezalkoholnih pijač in piva, mineralnih vod, sadnih sokov in sadnih napitkov ter alkoholnih pijač in vinskega destilata proizvajalec oziroma uvoznik navedenih proizvodov.

Zavezanec za davek od prometa proizvodov je pri prometu tobačnih izdelkov proizvajalec oziroma uvoznik tobačnih izdelkov. Pri spremembi davčnih stopenj, zneska davka ali davčne osnove je zavezanec za davek od prometa tobačnih izdelkov tudi pravna oseba oziroma zasebnik, ki opravlja trgovsko ali gostinsko dejavnost, ki je po tem zakonu končni potrošnik tobačnih izdelkov.

Zavezanec za davek od prometa informativnega in zabavnega tiska je založniška organizacija oziroma založniško podjetje (založnik) oziroma uvoznik, če je prodajna cena odtisnjena na vsakem izvodu.

Zavezanec za davek od prometa proizvodov je tudi pravna oseba ali zasebnik, ki je kako drugače opravil promet proizvodov (jemanje lastnih proizvodov za lastno rabo, brezplačna odtujitev ali zamenjava proizvodov, primanjkljaj proizvodov in odpis proizvodov, ki presega odpis, določen v aktu pravne osebe oziroma odpis, ki ga je določilo strokovno združenje).

Zavezanec za davek od prometa proizvodov je tudi pravna oseba, zasebnik ali fizična oseba, ki vzame za lastno rabo ali brezplačno odtuji proizvod, za katerega je obvezna registracija in ki ga izdela sama ali za njen račun kdo drug.

Zavezanec za davek od prometa proizvodov je tudi pravna oseba, zasebnik ali kmet, ki proizvode, kupljene ob davčni oprostitvi ali po znižani davčni stopnji, uporabi za namene, za katere ni predvidena davčna oprostitev ali znižana davčna stopnja.

Zavezanec za davek od prometa proizvodov je tudi pravna oseba ali zasebnik, ki neposredno od fizične osebe kupi proizvod, razen za promet iz 9. člena tega zakona. Prometni davek se odtegne pri plačilu računa.

3. Davčna osnova

15. člen

Osnova za davek od prometa proizvodov je prodajna cena proizvoda, ki ne vsebuje davka od prometa proizvodov.

Ne glede na prvi odstavek tega člena je lahko osnova za davek od prometa določenih proizvodov prodajna cena, ki v skladu s tem zakonom vsebuje davek od prometa proizvodov.

S prodajno ceno proizvoda, ki je osnova, od katere se obračunava davek od prometa proizvodov, je mišljeno celotno bruto plačilo, ki se plača prodajalcu za kupljene proizvode, v katero se vštevajo tudi odvisni stroški, ki jih je prodajalec zaračunal kupcu.

V osnovo za davek od prometa proizvodov se ne vštevajo prevozni stroški, ki niso vsebovani v prodajni ceni proizvoda, temveč so nastali po kupčevem naročilu in za njegov račun za prevoz kupljenih proizvodov, prodajalec pa jih posebej zaračuna kupcu in zanje izda poseben račun.

Popust pri ceni proizvoda, ki ga prodajalec da kupcu, se sme odšteti od davčne osnove samo, če je bil pisno dogovorjen in če je bil kupcu neposredno odobren v računu.

16. člen

Osnova za davek od prometa proizvodov pri uvozu proizvoda za lastno končno potrošnjo je vrednost tega proizvoda, ugotovljena po carinskih predpisih, vštevši carino in druge uvozne dajatve, ki se plačajo pri uvozu.

Osnova za davek od prometa proizvodov za proizvod, ki se uporabi za lastno potrošnjo ali rabo ali brezplačno odtuji ali zamenja, je prodajna cena, po kateri se ta proizvod prodaja drugemu končnemu potrošniku, oziroma vrednost, ki bi se dosegla s prodajo tega proizvoda končnemu potrošniku.

Osnova za davek od prometa proizvodov informativnega in zabavnega tiska je razlika med vrednostjo natisnjenih oziroma uvoženih izvodov in vrednostjo neprodanih izvodov. Vrednost natisnjenih oziroma uvoženih izvodov se dobi tako, da se njihovo število, razvidno iz računa tiskarja oziroma uvoznega dokumenta, pomnoži s prodajno ceno. Kot vrednost neprodanih izvodov se šteje 20% vrednosti natisnjenih oziroma uvoženih izvodov, izračunane po maloprodajni ceni.

Osnova za davek od prometa proizvodov za tobačne izdelke - cigarete je prodajna cena proizvajalca oziroma uvoznika, v katero je vračunan davek od prometa proizvodov. Za druge tobačne izdelke (cigarillosi, tobak za pipo, idr.) je davčna osnova prodajna cena proizvajalca oziroma uvoznika, v katero ni vračunan davek od prometa proizvodov. Pri uvozu tobačnih izdelkov določi prodajno ceno uvoznik in jo prijavi republiškemu upravnemu organu, pristojnemu za finance in carinarnici, prek katere se uvažajo tobačni izdelki. Določena prodajna cena se ne sme spremeniti brez poprejšnje prijave republiškemu upravnemu organu za finance in carinarnici.

Osnova za davek od prometa proizvodov za ugotovljeni primanjkljaj, razen primanjkljaja, ki je nastal zaradi višje sile, ter za odpis proizvodov (kalo, razsip, razbitje in okvara), ki presega odpis, določen v aktu pravne osebe oziroma odpis, ki ga je določilo strokovno združenje, je vrednost ugotovljenega primanjkljaja oziroma odpisa. Vrednost primanjkljaja oziroma odpisa gotovih proizvodov v skladišču proizvajalca ter pri blagu je njihova prodajna cena.

Osnova za davek od prometa novih uvoženih osebnih avtomobilov je vrednost osebnih avtomobilov, ugotovljena po carinskih predpisih, v katero ni všteta carina in druge uvozne dajatve, ki se plačujejo pri uvozu.

Osnova za davek od prometa proizvodov za proizvod, za katerega je obvezna registracija in ga pravna oseba, zasebnik ali fizična oseba izdela sama ali ga za njen račun izdela kdo drug, je prometna vrednost tega proizvoda v trenutku nastanka davčne obveznosti, zmanjšana za vrednost delov in materiala, iz katerega je proizvod izdelan in od katerega je bil pri nakupu plačan davek od prometa proizvodov. Vrednost delov ter materiala in plačan prometni davek morata biti razvidna iz plačanih računov. Prometno vrednost ugotovi davčni organ v kraju sedeža oziroma stalnega prebivališča davčnega zavezanca.

V prometu rabljenih motornih vozil in plovil, za katere je obvezna registracija, je davčna osnova prodajna cena, če ustreza prometni vrednosti teh proizvodov. Če prodajna cena ne ustreza prometni vrednosti, je davčna osnova prometna vrednost teh proizvodov, ki jo ugotovi davčni organ v kraju sedeža oziroma stalnega prebivališča davčnega zavezanca.

4. Davčne stopnje

17. člen

Stopnje davka od prometa proizvodov so proporcionalne in se določajo v odstotku od davčne osnove.

Stopnje davka od prometa tobačnih izdelkov so lahko določene tudi v fiksnem znesku od merske enote.

5. Davčne oprostitve

18. člen

Davek od prometa proizvodov se ne plačuje:

1)

od proizvodov, ki jih izvažajo pravne osebe in zasebniki, ter od proizvodov, ki jih odnašajo ali izvažajo iz države fizične osebe, za katere pri izvozu predložijo pisni dokaz, da so jih kupile v Republiki Sloveniji s plačilom davka od prometa proizvodov oziroma, da gre za proizvode, ki so oproščeni plačila davka od prometa proizvodov;

2)

od proizvodov, ki se prodajajo v prostih carinskih prodajalnah ali kadar je to predvideno z mednarodno pogodbo, ki jo je sklenila ali ratificirala Republika Slovenija;

Z mednarodno pogodbo so mišljene tudi mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Republiko Slovenijo.

3)

od opreme in reprodukcijskega materiala, ki se uvozi v prosto cono za proizvodnjo, namenjeno za izvoz;

4)

od proizvodov, ki so oproščeni plačila carine in ki jih uvažajo pod pogojem vzajemnosti šefi in odposlanci tujih držav, mednarodne organizacije, diplomatska in konzularna predstavništva ter šefi in osebje teh predstavništev za osebne in službene potrebe pod pogojem, da se tri leta po uvozu ne odtujijo;

5)

od osebne prtljage potnikov, ki prihajajo iz tujine; od predmetov za gospodinjstvo in gospodarskega inventarja (razen motornih vozil), ki jih prinašajo državljani Republike Slovenije, ki se vračajo z začasnega dela v tujini; od predmetov, ki jih dobijo državljani Republike Slovenije v pošiljkah iz tujine, če ne presegajo vrednosti, določene s carinskimi predpisi; od predmetov, ki jih podedujejo državljani Republike Slovenije v tujini pod pogojem vzajemnosti; od proizvodov, pridobljenih na posestvih v obmejnem pasu, ki so v lasti državljanov Republike Slovenije; od reklamnega materiala in vzorcev, ki jih pravne osebe in zasebniki brezplačno prejmejo iz tujine; od odlikovanj, medalj in drugih priznanj, spomenic, trofej ipd., pridobljenih v tujini; od predmetov, ki jih prinesejo s seboj tuji razstavljalci na mednarodnih sejmih in razstavah, da jih porabijo med sejmom; od gospodinjskih predmetov in gospodarskega inventarja (ne pa tudi motornih vozil), ki jih uvozijo tuji državljani, ki so dobili dovoljenje za stalno naselitev v Republiki Sloveniji; od goriv in maziv v standardnih rezervoarjih v avtomobilih, ki preidejo državno mejo;

Davek od prometa proizvodov po tej točki se ne plačuje ob pogoju, da so ti proizvodi oproščeni plačila carine.

6)

od proizvodov, ki jih na podlagi posebnih potrdil republiškega upravnega organa za zunanje zadeve pod pogojem vzajemnosti prodajajo tujim diplomatskim in konzularnim predstavništvom in tujemu diplomatskemu osebju in konzularnim funkcionarjem za službene in osebne potrebe, pravne osebe ali zasebniki, ki opravljajo proizvajalno ali trgovsko dejavnost. Prodajalci teh proizvodov morajo od kupca prejeto potrdilo priložiti h kopiji računa o prodaji in ga hraniti kot knjigovodsko listino;

7)

od kolkov in poštnih znamk, vrednostnih papirjev in drugih vrednotnic, na katerih je vtisnjena vrednost, ter od pisemskih ovojnic, dopisnic in drugih poštnih vrednotnic, na katerih je natisnjena poštna znamka;

8)

od proizvodov, razen osebnih avtomobilov, alkoholnih pijač in proizvodov iz tarifnih številk 4, 5, 6 in 7 tarife davka od prometa proizvodov, ki jih Rdeči križ, Karitas, invalidske organizacije in organizacije s podobnimi cilji dobivajo brezplačno, uporabljajo pa za namene, za katere so ustanovljene;

9)

od proizvodov, razen osebnih avtomobilov, alkoholnih pijač in proizvodov iz tarifnih številk 4, 5, 6 in 7 tarife davka od prometa proizvodov, ki jih Rdeči križ in Karitas kupujeta na podlagi pisne naročilnice in obvezne izdaje računa, da jih v okviru svoje dejavnosti delita brezplačno oziroma prodajata (prodajata lahko samo značke, znamke in druge grafične proizvode z vtisnjenim lastnim znakom in vsebino, vezano za dejavnost);

10)

od proizvodov, razen osebnih avtomobilov, alkoholnih pijač in proizvodov, razvrščenih v tarifne številke 4, 5, 6 in 7 tarife davka od prometa proizvodov, ki jih brezplačno dobivajo ter od proizvodov, ki jih na način in pod pogoji iz 7. člena tega zakona kupujejo organizacije, ustanovljene za odpravo posledic elementarnih nesreč, da jih dajejo proti plačilu ali brezplačno prizadetim v elementarnih nesrečah kot pomoč;

12)

od proizvodov, ki jih med zdravljenjem in rehabilitacijo, organiziranima v okviru organizacije invalidov izdelujejo invalidi; od proizvodov, izdelanih v okviru verskih in socialno-humanitarnih organizacij za varstvo starih in onemoglih ter otrok, in od proizvodov, izdelanih v okviru učnega programa v dijaških in drugih šolskih delavnicah, če so ti proizvodi prodani končnim potrošnikom neposredno ali izključno iz lastnih prodajnih mest;

13)

od specialne opreme, potrebne za opravljanje dejavnosti, pri kateri so zaposleni invalidi, in od proizvodov, potrebnih pri prilagoditvi prostorov in tehničnem opremljanju delovnih mest za težje invalide, ki jih podjetja ali zavodi za zaposlovanje invalidov, ustanovljeni v skladu s posebnim zakonom, uvažajo ali kupujejo na način in pod pogoji iz 7. člena tega zakona;

14)

od novih osebnih avtomobilov z delovno prostornino bencinskega motorja do 1,8 litra in dieselskega motorja do 1,9 litra oziroma z delovno prostornino bencinskega motorja do 2 litra in dieselskega motorja do 2,2 litra za nove osebne avtomobile z avtomatskim upravljanjem ter od kombi vozil, posebej prirejenih za prevoz invalida na invalidskem vozičku, ki jih največ enkrat v petih letih kupijo izključno za svoj osebni prevoz osebe, ki imajo vozniško dovoljenje ali jim je potrebna pomoč drugih oseb, ki imajo vozniško dovoljenje, neposredno od pravne osebe ali zasebnika, ki se ukvarja s proizvodno ali trgovsko dejavnostjo, ali jih same neposredno uvozijo, in sicer:

-

osebe, pri katerih je zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice nastala najmanj 80% telesna okvara;

-

osebe, ki so popolnoma izgubile vid na obeh očesih;

-

osebe z zmerno, težjo ali težko telesno ali duševno prizadetostjo, ki jim je priznana invalidnost po zakonu o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83) in po zakonu o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76 in 3/80);

-

otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki jih zdravstveni zavodi spremljajo kot rizične v razvoju.

Oprostitev po prvi in drugi alinei prejšnjega odstavka se uveljavlja po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Oprostitev po tretji alinei prvega odstavka te točke se uveljavlja na podlagi odločbe o priznanem statusu invalida v skladu s predpisi iz te alinee oziroma odločbe pristojnega centra za socialno delo, izdane na podlagi izvedenskega mnenja o razvrščanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.

Oprostitev po četrti alinei prvega odstavka te točke se uveljavlja na podlagi potrdila zdravstvenega doma oziroma drugega zdravstvenega zavoda, ki opravlja specialistično pediatrično dejavnost.

V prometno dovoljenje tako kupljenega oziroma uvoženega avtomobila se vpiše podatek, da je vozilo namenjeno izključno za prevoz osebe, ki je upravičena do oprostitve plačila davka od prometa proizvodov po tej točki.

Če invalidna oseba oziroma njeni starši ali skrbniki prodajo osebni avtomobil ali ga brezplačno ali kako drugače odtujijo ali ga dajo v rabo komu drugemu pred potekom petletnega roka od dneva nakupa oziroma uvoza, morajo plačati davek od prometa proizvodov v višini davka, ki ni bil plačan ob nakupu oziroma uvozu avtomobila, in pripadajoče obresti od dneva nakupa oziroma uvoza do dneva plačila davka. Ob izpolnjevanju osnovnih pogojev se pravica do oprostitev po tej točki na novo vzpostavi dan po takšnem plačilu. Če je imela invalidna oseba prometno nesrečo in je bil osebni avtomobil poškodovan za več kot 70% tržne vrednosti avtomobila na dan nesreče, sme poškodovani osebni avtomobil prodati, ne da bi plačala davek od prometa proizvodov. Če invalidna oseba umre pred potekom petletnega roka od dneva nakupa oziroma uvoza avtomobila, smejo zakoniti dediči prodati osebni avtomobil, ki so ga podedovali, ne da bi plačali davek od prometa proizvodov.

Vojni invalid prve skupine, ki uveljavi pravico do doplačila k stroškom tehničnega pripomočka – osebnega motornega vozila po zakonu o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 19/97 in 21/97 – popravek), nima pravice do davčne oprostitve iz te točke.

Če upravičenci po tej točki niso vozniki, lahko v njihovem imenu za njihove potrebe motorno vozilo po tej točki vozijo starši oziroma skrbnik ali osebe, ki imajo pisno pooblastilo upravičenca, njegovih staršev oziroma skrbnika.

15)

od aparatov za zboljšanje sluha in vida ter ortopedskih priprav in rehabilitacijskih pripomočkov, ki invalidu nadomeščajo funkcije povprečnega človeka, ki jih določi republiški upravni organ za finance v soglasju z republiškim upravnim organom za zdravstvo;

16)

od zdravil, ki jih določi republiški upravni organ za finance v soglasju z republiškim upravnim organom za zdravstvo;

17)

od mleka za dojenčke, vštevši tudi hrano za dojenčke iz mleka, mlečnih izdelkov in posameznih mlečnih sestavin;

18)

od predmetov vseh vrst in oblik, ki jih kot muzejske vrednosti odkupujejo muzeji in galerije, ki se štejejo za muzeje po zakonu o naravni in kulturni dediščini; od arhivskega gradiva, ki ga odkupujejo muzeji in arhivi; ter od zlata, nakita in drugih predmetov iz plemenitih in drugih kovin, ki jih odkupuje Banka Slovenije;

19)

od opreme, ki se šteje kot kapitalski vložek domače ali tuje pravne osebe v domačo pravno osebo ali, ki se šteje za vložek v obstoječo pravno osebo;

Prejšnji odstavek se ne nanaša na vložek v stvareh iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona.

20)

od turistično propagandnih in informativnih publikacij, ki so namenjene za brezplačno delitev, ki jih določi republiški upravni organ za finance v soglasju z republiškim upravnim organom za turizem.

19. člen

Davek od prometa proizvodov se ne plačuje od proizvodov ali delov proizvodov, ki se v garancijskem roku kupcu brezplačno zamenjajo. Če je prodajna cena novega proizvoda večja od prodajne cene vrnjenega proizvoda oziroma večja od vrednosti, ki se kupcu prizna za vrnjeni proizvod, se davek od prometa proizvodov plača od razlike v ceni, če to razliko plača kupec.

III. DAVEK OD PROMETA STORITEV

1. Predmet obdavčevanja

20. člen

Davek od prometa storitev se plačuje od prometa vseh storitev, če ni v tem zakonu drugače določeno.

Prodaja pijač in drugih proizvodov v gostinski dejavnosti, razen tobačnih izdelkov, se po tem zakonu šteje za storitveno dejavnost.

Storitve, opravljene na naročnikovem materialu se po tem zakonu štejejo za storitveno dejavnost.

21. člen

Davek od prometa storitev se ne plačuje:

1)

ob izdaji vrednostnih papirjev pri izdajatelju vrednostnih papirjev oziroma osebi,ki jo je izdajatelj pooblastil za izdajo vrednostnih papirjev, če je izdaja v skladu s predpisi o vrednostnih papirjih; od storitev dajanja kreditov za likvidnost bank iz primarne emisije; od deponiranja deviznih prihrankov; od obresti;

2)

od zavarovanja, katerega uživalec je tuja pravna ali fizična oseba v tujini; od zavarovanja ladij, ki plujejo v mednarodnih vodah, oziroma letal, ki letijo na mednarodnih linijah, in od dopolnilnega zavarovanja cestnih vozil in odgovornosti prevoznikov zunaj meja Slovenije;

3)

od prevoza potnikov in blaga v železniškem prometu, prevoza potnikov v mestnem in obmestnem prometu z javnimi prevoznimi sredstvi;

4)

od storitev servisiranja in odpravljanja tovarniških napak na proizvodih, ki se v garancijskem roku opravljajo kupcem brezplačno;

5)

od izvoznih storitev;

Za izvozne storitve po tej točki se štejejo storitve, opravljene med osebami s sedežem v Republiki Sloveniji in osebami s sedežem v tujini na podlagi pogodb, sklenjenih v skladu s predpisi Republike Slovenije in mednarodnimi pogodbami.

6)

od prireditev, katerih dohodek je namenjen za humanitarne namene;

7)

od dajanja v najem ali podnajem:

-

stanovanjskih prostorov,

-

prostorov za prireditve, katerih dohodek je namenjen za humanitarne namene.

8)

od zdravstvenih storitev in storitev socialnega varstva;

9)

od storitev izobraževanja v osnovnem, srednjem in visokem šolstvu;

10)

od storitev, ki jih opravljajo podjetja ali zavodi za zaposlovanje invalidov, ustanovljeni po posebnem zakonu;

11)

od storitev posredovanja zaposlitve in posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji, ki jo sklene pristojni republiški upravni organ;

12)

od storitev, ki jih opravljajo humanitarne organizacije pri uresničevanju ciljev, zaradi katerih so bile ustanovljene;

13)

od poštnih storitev, razen od telegrafskih in telefonskih storitev;

14)

od storitev državnih organov, opravljenih drugim državnim organom;

15)

od verskih storitev.

2. Davčni zavezanec

22. člen

Zavezanec za davek od prometa storitev je pravna oseba in zasebnik, ki opravi storitev.

Če storitev opravi fizična oseba za račun pravne osebe ali zasebnika, je ne glede na prvi odstavek tega člena zavezanec za davek od prometa storitev pravna oseba ali zasebnik, ki se mu opravi storitev. Davčni zavezanec odtegne prometni davek pri plačilu storitve.

Ne glede na določbo prvega odstavka je zavezanec za davek od prometa storitev pravna oseba ali zasebnik, naročnik oziroma plačnik storitve, če mu storitev opravi tuja fizična ali pravna oseba, ki nima sedeža oziroma poslovne enote na območju Republike Slovenije.

3. Davčna osnova

23. člen

Osnova za davek od prometa storitev je znesek plačila za opravljeno storitev, ki ne vsebuje davka od prometa storitev, plačan z denarjem, v naravi ali z nasprotno storitvijo.

Z zneskom plačila je mišljeno celotno bruto plačilo, v katero se vštevajo tudi odvisni stroški (stroški materiala in drugih storitev), ki jih je izvajalec storitve imel v zvezi s storitvijo in ki jih je zaračunal uporabniku storitve, če ni s tem zakonom drugače določeno.

24. člen

Osnova za davek od prometa storitev je:

1)

ustvarjena razlika med nabavno in prodajno ceno, provizija oziroma drugo plačilo - za storitve prometa proizvodov na debelo in prometa po tretjem odstavku 7. člena tega zakona ter storitve uvoza proizvodov in druge zunanjetrgovinske storitve;

2)

ustvarjena provizija in drugo plačilo - za storitve zastopanja tujih pravnih ali fizičnih oseb;

3)

ustvarjena provizija in drugo plačilo - za agencijske, posredniške, zastopniške in komisijske storitve;

4)

borzna cena vrednostnega papirja oziroma cena, ki je bila dogovorjena in plačana, če je bila prodaja opravljena mimo borze vrednostnih papirjev; pri brezplačnem prenosu vrednostnih papirjev je davčna osnova borzna cena, če borzne cene ni, je davčna osnova nominalna vrednost vrednostnega papirja;

5)

ustvarjena provizija in drugo plačilo - za bančne in borzne storitve in storitve plačilnega prometa;

6)

ustvarjena zavarovalna premija - za zavarovalne storitve;

7)

vrednost prejetih vplačil za udeležbo pri igrah na srečo, zmanjšana za vrednost dobitkov; Za vsako vrsto iger na srečo se posebej določi davčna osnova.

8)

znesek meničnega kredita za menične kredite; če se menični kredit glasi v tuji valuti, se preračuna po tečaju, ki velja ob nastanku davčne obveznosti (nakupu enotne menične golice);

9)

cena gradbene storitve, zaračunana investitorju;

10)

prodajna cena, zmanjšana za nabavno ceno pijač in drugih proizvodov vključno z davkom od prometa proizvodov, ki ga je izvajalec gostinskih storitev plačal pri nabavi.

11)

znesek plačila za odvetniške oziroma notarske storitve v skladu z odvetniško oziroma notarsko tarifo, ki vsebuje davek od prometa storitev.

Osnova za obračun davka od obrtnih storitev (popravila in servisiranje proizvodov s trajnejšo uporabno vrednostjo) se lahko zmanjša za vrednost nadomestnih delov in drugega materiala, ki je bil porabljen pri takih storitvah, če je izvajalec storitve plačal davek od prometa proizvodov pri nabavi oziroma ga obračuna in plača ob vgraditvi in če je v računu izkazan posebej.

4. Davčna stopnja

25. člen

Stopnje davka od prometa storitev so proporcionalne in se določijo v odstotkih od davčne osnove.

IV. NASTANEK OBVEZNOSTI OBRAČUNAVANJA IN PLAČEVANJA PROMETNEGA DAVKA

1. Obračunavanje prometnega davka

Zakon o prometnem davku (ZPD)

Časovnica