Zakon o davkih občanov (ZDO)

OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 36-1922/1988, stran 2269 DATUM OBJAVE: 21.10.1988

VELJAVNOST: od 29.10.1988 / UPORABA: od 29.10.1988

SRS 36-1922/1988

Verzija 52 / 52

Čistopis se uporablja od 23.12.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 13.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 23.12.2025
    DO nadaljnjega
1922.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije 

UKAZ 
o razglasitvi zakona o davkih občanov


Razglaša se zakon o davkih občanov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. septembra 1988, v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 28. septembra 1988.

Št. 0100-158/88
Ljubljana, dne 28. septembra 1988.
Predsednik Janez Stanovnik l.r.
ZAKON O DAVKIH OBČANOV

II. VRSTE DAVKOV

29. člen

Vrste davkov po tem zakonu so:

-

(prenehala veljati);

-

davek od premoženja;

-

davek na dobitke od iger na srečo.

30. člen

Vsaka vrsta davka se odmerja oziroma obračunava posebej.

7. Davek na dediščine in darila

8. Davek od premoženja

156. člen

Davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki posedujejo:

1.

stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe);

2.

prostore za počitek oziroma rekreacijo;

157. člen

Zavezanec za davek od premoženja po 1. in 2. točki prejšnjega člena je lastnik oziroma uživalec.
Davek se plačuje ne glede na to ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam ali ga daje v najem.

158. člen

Osnova za davek od premoženja po 1. in 2. točki 156. člena tega zakona je vrednost stavbe oziroma prostora za počitek oziroma rekreacijo, ugotovljena po merilih republiškega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve in na način, ki ga določi občinska skupščina.
Osnova za davek od premoženja iz 1. točke 156. člena tega zakona se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine, ugotovljene na način iz prejšnjega odstavka. Davčna osnova se zniža pod pogojem, da je lastnik ali njegovi ožji družinski člani oziroma uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bival v stanovanjskih prostorih. Enako se zniža davčna osnova tudi lastniku stavbe, dela stavbe oziroma stanovanja, v katerem biva imetnik stanovanjske pravice, kateremu je bilo stanovanje dodeljeno z odločbo.
Za ožje družinske člane se štejejo zakonec, otroci in posvojenci lastnika.
V primeru solastništva stavbe se vrednost stanovanjske površine iz drugega odstavka tega člena deli v sorazmerju s solastniškimi deleži.

159. člen

Stopnje davka od premoženja so za:

a)

stavbe
Od vrednosti €
Znaša davek
nad
do
%
10.879,18 
0,10
10.879,18 
60.439,88 
10,88 
+
0,20
nad
10.879,18 
60.439,88 
120.879,73 
110,00 
+
0,30
nad
60.439,88 
120.879,73 
181.319,65 
291,32 
+
0,45
nad
120.879,73 
181.319,65 
241.759,50 
563,30 
+
0,65
nad
181.319,65 
241.759,50 
311.697,04 
956,16 
+
0,85
nad
241.759,50 
311.697,04 
1.550,63 
+
1,00
nad
311.697,04 

b)

prostore za počitek in rekreacijo
Od vrednosti €
Znaša davek
nad
do
%
10.879,18 
0,20
10.879,18 
60.439,88 
21,76 
+
0,40 
nad
10.879,18 
60.439,88 
120.879,73 
220,00 
+
0,60 
nad
60.439,88 
120.879,73 
181.319,65 
582,64 
+
0,80 
nad
120.879,73 
181.319,65 
241.759,50 
1.066,16 
+
1,00 
nad
181.319,65 
241.759,50 
311.697,04 
1.670,56 
+
1,25 
nad
241.759,50 
311.697,04 
2.544,78 
+
1,50 
nad
311.697,04 

c)

poslovne prostore
Od vrednosti €
Znaša davek
nad
do
%
10.879,18 
0,15
10.879,18 
60.439,88 
16,32 
+
0,35
nad
10.879,18 
60.439,88 
120.879,73 
189,78 
+
0,55 
nad
60.439,88 
120.879,73 
181.319,65 
522,20 
+
0,75 
nad
120.879,73 
181.319,65 
241.759,50 
975,50 
+
1,00 
nad
181.319,65 
241.759,50 
 
1.579,90 
+
1,25 
nad
241.759,50 
Za poslovne prostore, ki jih lastnik oziroma uživalec ne uporablja za opravljanje dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navedeni namen, se stopnje davka povečajo za 50%.

161. člen

Davek od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, se ne plačuje:

1.

od kmetijskih gospodarskih poslopij;

2.

od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje;

3.

od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva.

4.

od stavb, ki so razglašene za kulturni ali zgodovinski spomenik;

5.

od stavb, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati;

162. člen

Davka od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, so začasno oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, in sicer za deset let.
Za prvega lastnika se šteje tudi tisti, ki je tako stavbo podedoval, vendar le v obsegu pravic, ki jih je imel prvi lastnik.
Oprostitev se prizna tudi za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oziroma stanovanja in garaže, če se je zaradi popravila ali obnove vrednost stanovanjske hiše oziroma stanovanja ali garaže povečala za več kot 50 %.