Zakon o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (ZDO)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 8-328/1991 DATUM OBJAVE: 28.2.1991

RS 8-328/1991

328. Zakon o davkih občanov (prečiščeno besedilo)
Na podlagi 42. člena zakona o spremembah zakona o davkih občanov (Uradni list RS, št. 48/90) je Zakonodajno-pravna komisija Skupščine Republike Slovenije na seji dne 12. februarja 1991 določila prečiščeno besedilo zakona o davkih občanov.
Prečiščeno besedilo zakona o davkih občanov obsega: zakon o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88), zakon o dopolnitvi zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 8/99) in zakon o spremembah zakona o davkih občanov (Uradni list RS, št. 48/90), v katerih je navedeno kdaj in kako so pričeli veljati ter katere zakone so razveljavili.
Št. 435-01/89-1
Ljubljana, dne 12. februarja 1991
Skupščina Republike Slovenije Predsednik Zakonodajno-pravne komisije
Anton Tomažič l. r.
ZAKON o davkih občanov (ZDO)

I. VRSTE DAVKOV

1. člen

Vrste davkov po tem zakonu so:

1.

davek na dediščine in darila;

2.

davek od premoženja;

3.

davek na dobitke od iger na srečo.

2. člen

Vsaka vrsta davka se odmerja oziroma obračunava posebej.

1. Davek na dediščine in darila

3. člen

Zavezanec za davek na dediščine in darila je občan, ki v Republiki Sloveniji podeduje ali dobi v dar premoženje in tudi fizična oseba, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
Za premoženje po prejšnjem odstavku se štejejo nepremičnine in pravice na nepremičninah ter premično premoženje, če skupna vrednost premičnega premoženja presega višino poprečne letne čiste plače zaposlenih delavcev v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Pri ugotavljanju skupne vrednosti premičnega premoženja se upošteva vrednost vseh prejetih daril od istega darovalca v razdobju enega leta.
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka na dediščine in darila, se predmeti gospodinjstva ne upoštevajo.
Ta davek se ne plačuje od podedovanega ali podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnin.

4. člen

Višina davka na dediščine in darila se ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti.
Davčna obveznost za davek na dediščine in darila nastane takrat, ko postane odločba o dedovanju pravnomočna oziroma ko obdarjenec sprejme darilo.
Darilo velja za sprejeto takrat, ko je podpisana darilna pogodba, če ni pogodbe pa takrat, ko je darilo sprejeto.
Pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju nastane davčna obveznost ob smrti preživljanca.

5. člen

Osnova za davek na dediščine in darila je prometna vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja ob nastanku davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.

6. člen

Davka na dediščine in darila ne plača:

1.

dedič ali obdarjenec prvega dednega reda;

2.

dedič kateregakoli dednega reda, ki podeduje stanovanje, če nima drugega stanovanja in je ob smrti zapustnika živel z njim v skupnem gospodinjstvu.
Če obdarjenec prvega dednega reda v dar prejeto stanovanje oziroma stanovanjsko hišo, ki jo je darovalec pridobil na podlagi odprodaje družbenih stanovanj, proda prej kot v treh letih, se mu davek naknadno odmeri po stopnjah, ki veljajo za drugi dedni red.
Pri plačevanju davka na dediščine in darila so z zavezanci prvega dednega reda izenačeni zeti, snahe, pastorki in dedič, ki je zapustnikom živel v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti v smislu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

7. člen

Davek na dediščine in darila se ne plačuje od tistega nepremičnega premoženja, na katerem dedič oziroma obdarjenec po veljavnih predpisih ne more pridobiti lastninske pravice, pravice uporabe ali užitka.

8. člen

Davka na dediščine in darila ne plača dedič ali obdarjenec, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta, če podeduje oziroma dobi v dar kmetijsko zemljišče. V zvezi s priznavanjem davčne oprostitve po prejšnjem stavku se gozdna zemljišča istovetijo s kmetijskimi zemljišči. Davka na dediščine tudi ne plača dedič ali obdarjenec - prevzemnik kmečkega gospodarstva, ki se v skladu z zakonom o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev šteje za kmetijo, pa tudi v primerih, ko dedič ali obdarjenec - kmet podeduje ali dobi v dar celo kmetijo.
Če dedič ali obdarjenec, ki je bil na podlagi določbe prejšnjega odstavka oproščen davka, podedovano ali podarjeno nepremičnino pred potekom petih let odtuji, ali se v tem roku preneha z osebnim delom ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, ali ne obdeluje zemljišč v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se mu davek naknadno odmeri tako, kot bi se mu odmeril, če ob prejemu dediščine oziroma darila ne bi izpolnjeval pogojev za oprostitev po tem členu. Mnenje o tem, ali je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, izda za kmetijske zadeve pristojni občinski upravni organ.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za odtujitve, izvršene na podlagi sporazuma o izročitvi in razdelitvi premoženja po zakonu o dedovanju in tudi ne za odtujitve oziroma oddaje premoženja po zakonu o preživninskem varstvu kmetov.

9. člen

Stopnje davka na dediščine in darila so za:

a)

II. dedni red (starši, bratje, sestre in njihovi potomci)
------------------------------------------------------------------------
Od vrednosti SIT                         Znaša davek
nad                   do           SIT              %                SIT
------------------------------------------------------------------------
               3.053.098                            5
 3.053.098    13.719.943     152.655,12        +    6   nad    3.053.098
13.719.943    24.399.456     792.665,64        +    7   nad   13.719.943
24.399.456    35.066.300   1.540.231,62        +    8   nad   24.399.456
35.066.300    45.745.811   2.393.579,08        +    9   nad   35.066.300
45.745.811    56.412.657   3.354.735,21        +   10   nad   45.745.811
56.412.657    67.092.167   4.421.419,64        +   11   nad   56.412.657
67.092.167    77.759.012   5.596.166,00        +   12   nad   67.092.167
77.759.012    88.438.526   6.876.187,35        +   13   nad   77.759.012
88.438.526                 8.264.523,86        +   14   nad   88.438.526
------------------------------------------------------------------------

b)

 III. dedni red (dedi in babice)
------------------------------------------------------------------------
Od vrednosti SIT                         Znaša davek
nad                   do            SIT             %                SIT
------------------------------------------------------------------------
               3.053.098                            8
 3.053.098    13.719.943     244.248,08        +    9   nad    3.053.098
13.719.943    24.399.456   1.204.264,17        +   10   nad   13.719.943
24.399.456    35.066.300   2.272.215,46        +   11   nad   24.399.456
35.066.300    45.745.811   3.445.568,13        +   12   nad   35.066.300
45.745.811    56.412.657   4.727.109,55        +   13   nad   45.745.811
56.412.657    67.092.167   6.113.799,22        +   14   nad   56.412.657
67.092.167    77.759.012   7.608.930,85        +   15   nad   67.092.167
77.759.012    88.438.526   9.208.957,44        +   16   nad   77.759.012
88.438.526                10.917.679,58        +   17   nad   88.438.526
------------------------------------------------------------------------

c)

vse druge
------------------------------------------------------------------------
Od vrednosti SIT                          Znaša davek
nad                   do            SIT              %               SIT
------------------------------------------------------------------------
               3.053.098                            11
 3.053.098    13.719.943     335.841,02        +    13  nad    3.053.098
13.719.943    24.399.456   1.722.530,69        +    15  nad   13.719.943
24.399.456    35.066.300   3.324.457,72        +    17  nad   24.399.456
35.066.300    45.745.811   5.137.821,26        +    19  nad   35.066.300
45.745.811    56.412.657   7.166.928,73        +    21  nad   45.745.811
56.412.657    67.092.167   9.406.965,79        +    23  nad   56.412.657
67.092.167    77.759.012  11.863.253,57        +    25  nad   67.092.167
77.759.012    88.438.526  14.529.964,61        +    27  nad   77.759.012
88.438.526                17.413.433,08        +    30  nad   88.438.526
------------------------------------------------------------------------

10. člen

Zavezanec ne plača davka na dediščine in darila od podedovanega ali v dar prejetega premoženja, ki ga brez povračila odstopi Republiki Sloveniji, samoupravni lokalni skupnosti in humanitarnim društvom oziroma njihovim zvezam.
Davek, plačan pred odstopom dediščine ali darila, se vrne, če je bil odstop izvršen v šestih mesecih po sprejetju zapuščine.

11. člen

Vrednost vseh daril, ki jih je zavezanec prejel od istega darovalca v razdobju enega leta, se šteje za eno davčno osnovo.

12. člen

Davek na dediščine in darila se plača tudi ob razdelitvi solastnine, in sicer od tistega dela premoženja, ki ga je posamezni solastnik prejel brez odplačila, prek dela, ki bi mu pripadal iz solastništva.

13. člen

Davek na dediščine in darila odmeri izpostava republiškega davčnega organa (v nadaljnjem besedilu: izpostava), na območju katere je premoženje; če dediščina oziroma darilo obsega samo premično premoženje, davek odmeri izpostava, na območju katere ima zavezanec stalno prebivališče.
Če je za odmero davka na dediščine in darila pristojnih več izpostav, odmeri vsaka izpostava davek po stopnji, ki ustreza vrednosti celotnega podedovanega ali v dar prejetega premoženja, od katerega se plačuje ta davek.

2. Davek od premoženja

14. člen

Davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki posedujejo:

1.

stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe);

2.

prostore za počitek oziroma rekreacijo;

3.

plovne objekte dolžine najmanj 8 metrov.

15. člen

Zavezanec za davek od premoženja po 1. in 2. točki prejšnjega člena je lastnik oziroma uživalec. Zavezanec za davek po 3. točki prejšnjega člena je lastnik tega premoženja, pod pogojem, da ga ne uporablja za opravljanje dejavnosti.
Davek se plačuje ne glede na to ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam ali ga daje v najem.

16. člen

Osnova za davek od premoženja po 1. in 2. točki 14. člena tega zakona je vrednost stavbe oziroma prostora za počitek oziroma rekreacijo, ugotovljena po merilih republiškega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve in na način, ki ga določi občinska skupščina.
Osnova za davek od premoženja iz 1. točke 14. člena tega zakona se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine, ugotovljene na način iz prejšnjega odstavka. Davčna osnova se zniža pod pogojem, da je lastnik ali njegovi ožji družinski člani oziroma uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bival v stanovanjskih prostorih. Enako se zniža davčna osnova tudi lastniku stavbe, dela stavbe oziroma stanovanja, v katerem biva imetnik stanovanjske pravice, kateremu je bilo stanovanje dodeljeno z odločbo.
Za ožje družinske člane se štejejo zakonec, otroci in posvojenci lastnika.
V primeru solastništva stavbe se vrednost stanovanjske površine iz drugega odstavka tega člena deli v sorazmerju s solastniškimi deleži.

17. člen

Stopnja davka od premoženja so za:

a)

stavbe
--------------------------------------------------------------------------
Od vrednosti SIT                           Znaša davek
nad                       do          SIT            %                 SIT
--------------------------------------------------------------------------
                1.596.228,11                      0,10
 1.596.228,11   8.867.924,23     1.596,09      +  0,20  nad   1.596.228,11
 8.867.924,23  17.735.844,60    16.139,41      +  0,30  nad   8.867.924,23
17.735.844,60  26.603.770,11    42.743,18      +  0,45  nad  17.735.844,60
26.603.770,11  35.471.691,76    82.648,69      +  0,65  nad  26.603.770,11
35.471.691,76  45.733.141,48   140.290,34      +  0,85  nad  35.471.691,76
45.733.141,48                  227.512,68      +  1,00  nad  45.733.141,48
--------------------------------------------------------------------------

b)

prostore za počitek in rekreacijo
--------------------------------------------------------------------------
Od vrednosti SIT                           Znaša davek
nad                      do           SIT            %                 SIT
--------------------------------------------------------------------------
                1.596.228,11                      0,20
 1.596.228,11   8.867.924,23     3.192,51      +  0,40  nad   1.596.228,11
 8.867.924,23  17.735.844,60    32.279,21      +  0,60  nad   8.867.924,23
17.735.844,60  26.603.770,11    85.486,74      +  0,80  nad  17.735.844,60
26.603.770,11  35.471.691,76   156.430,11      +  1,00  nad  26.603.770,11
35.471.691,76  45.733.141,48   245.109,30      +  1,25  nad  35.471.691,76
45.733.141,48                  373.377,58      +  1,50  nad  45.733.141,48
--------------------------------------------------------------------------

c)

poslovne prostore
--------------------------------------------------------------------------
Od vrednosti SIT                           Znaša davek
nad                       do         SIT             %                 SIT
--------------------------------------------------------------------------
                1.596.228,11                      0,15
 1.596.228,11   8.867.924,23     2.393,78      +  0,35  nad   1.596.228,11
 8.867.924,23  17.735.844,60    27.845,40      +  0,55  nad   8.867.924,23
17.735.844,60  26.603.770,11    76.618,80      +  0,75  nad  17.735.844,60
26.603.770,11  35.471.691,76   143.128,38      +  1,00  nad  26.603.770,11
35.471.691,76                  220.025,98      +  1,25  nad  35.471.691,76
--------------------------------------------------------------------------

d)

plovne objekte dolžine od 8 do 9 metrov 29.137 SIT, za vsak nadaljnji meter 11.404 SIT.
Za poslovne prostore, ki jih lastnik oziroma uživalec ne uporablja za opravljanje dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navedeni namen, se stopnje davka povečajo za 50%.

18. člen

Davek od premoženja iz 1. in 2. točke 156. člena tega zakona odmerja izpostava, na območju katere je stavba oziroma prostor za počitek oziroma rekreacijo.
Davek se odmerja vnaprej.

19. člen

Davek od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, se ne plačuje:

1.

od kmetijskih gospodarskih poslopij;

2.

od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti;

3.

od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva;

4.

od stavb, ki so razglašene za kulturni ali zgodovinski spomenik;

5.

od stavb, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati.

20. člen

Davka od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, so začasno oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, in sicer za deset let.
Za prvega lastnika se šteje tudi tisti, ki je tako stavbo podedoval, vendar le v obsegu pravic, ki jih je imel prvi lastnik.
Oprostitev se prizna tudi za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oziroma stanovanja in garaže, če se je zaradi popravila ali obnove vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja ali garaže povečala za več kot 50%.
Doba iz prvega odstavka tega člena se računa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji dovoljenja za uporabo stavbe oziroma od pričetka uporabe stavbe, če se stavba prične uporabljati pred izdajo dovoljenja. Če ob pričetku uporabe, stavba še ne ustreza osnovnim pogojem za bivanje, se doba za izpolnitev teh pogojev ne všteva v dobo oprostitve, kljub temu pa se davek za ta čas ne odmerja. Če obstaja dvom, ali so izpolnjeni osnovni pogoji za bivanje, odloči o tem davčni organ na podlagi podatkov za stanovanjske zadeve pristojnega občinskega upravnega organa in krajevne skupnosti. Začasno oprostitev uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu.
Oprostitev davka po tem členu se ne more priznati za prostore za počitek oziroma rekreacijo, pa tudi ne za poslovne prostore, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe.

21. člen

Zavezancu z več kot tremi družinskimi člani, s katerimi je v letu pred letom, za katero se odmerja davek, stalno prebival v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju, se odmerjeni davek zniža za 10% za četrtega in vsakega nadaljnjega družinskega člana.
Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci, posvojenci, starši lastnika in njegovega zakonca in tisti, ki jih je lastnik dolžan vzdrževati po zakonu.
Zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki jo mora predložiti davčnemu organu do 31. januarja v letu, za katero se davek odmerja. V primeru, da vloga ni bila vložena v predpisanem roku, se zavezancu olajšava ne prizna.

22. člen

Davčna obveznost za davek od premoženja po 1. in 2. točki 14. člena tega zakona nastane takrat, ko je sklenjena pogodba o prodaji. Če je zavezanec stavbo oziroma prostor za počitek oziroma rekreacijo pridobil z gradnjo, nastane davčna obveznost z izdajo dovoljenja za uporabo. Če zavezanec prične stavbo ali prostor za počitek oziroma rekreacijo uporabljati pred izdajo dovoljenja, nastane davčna obveznost s pričetkom uporabe teh prostorov.
Nastanek, sprememba ali prenehanje davčne obveznosti se pri odmeri davka upošteva od prvega dne naslednjega meseca po preteku meseca, v katerem je obveznost nastala oziroma prenehala ali je prišlo do spremembe.

23. člen

Davek od premoženja po 3. točki 14. člena tega zakona se plačuje v pavšalnem letnem znesku in znaša za plovne objekte dolžine 8 do 9 metrov 29.137 SIT, za vsak nadaljnji meter dolžine pa se pavšalni letni znesek davka poveča za 11.404 SIT.
Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti plovnega objekta zniža za 5%.

24. člen

Davčna obveznost za davek od premoženja po 3. točki 156. člena tega zakona nastane z dnem vpisa v evidenco o registraciji v Republiki Sloveniji ali v tujini, kadar ima lastnik stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, in preneha z dnem izbrisa iz evidence. Če se plovni objekt izbriše iz evidence o registraciji, se odpiše del davka, ki odpade na čas po izbrisu.
Davek odmeri izpostava, na območju katere ima zavezanec stalno prebivališče.

3. Davek na dobitke od iger na srečo

25. člen

Zavezanec za davek na dobitke od iger na srečo (v nadaljnjem besedilu: davek na dobitke), je fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji pri igrah na srečo zadene dobitek.

26. člen

Osnova za davek na dobitke je vsak posamezen dobitek od iger na srečo.
Če je dobitek od iger stvar ali storitev, je osnova za davek njena prometna vrednost v času, ko je dobitek zadet.

27. člen

Davek na dobitke se ne plačuje od posameznih dobitkov od iger na srečo do vrednosti 43.980 SIT.

28. člen

Stopnja davka na dobitke je 15%.

29. člen

Davek na dobitke se obračunava in odtegne od izplačilu dobitka.
Davek na dobitke obračunava in odteguje prireditelj igre.

II. POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE DAVKOV

1. Vložitev napovedi

30. člen

Zavezanec za davek na dediščine in darila, ki prejme darilo, od katerega se plača davek po tem zakonu, mora sprejem darila napovedati pri pristojni izpostavi v 15 dneh po prejemu darila.
Zavezanec za davek od premoženja mora vložiti napoved s podatki, potrebnimi za odmero davka, v 15 dneh od dneva nastanka davčne obveznosti pri pristojni izpostavi.
V roku iz prejšnjega odstavka je zavezanec dolžan napovedati tudi vse spremembe, ki vplivajo na višino davčne obveznosti.
Vsebino napovedi za odmero davka predpiše republiški davčni organ.

2. Odmera davkov