18. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Na podlagi 218. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in 47/04), Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) in 16. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 23/99, 47/01 in 77/02) je Občinski svet občine Tišina je na 17. redni seji dne 16. 12. 2004 sprejel
O D L O K o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Tišina plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), zavezance za plačilo, merila za določanje višine in za oprostitev plačila nadomestila ter določanje višine nadomestila.
Nadomestilo se plačuje za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se plačuje od neto stanovanjske, počitniške in poslovne površine ter od neto površine drugih objektov. Za nezazidana stavbna zemljišča pa se nadomestilo plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča (parcele ali dela parcele).
Nezazidana stavbna zemljišča o katerih govori ta odlok, so tiste zemljiške parcele, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta iz tretjega odstavka 218. člena Zakona o graditvi objektov, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto.
Šteje se, da je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, dostop na javno cesto ter odvajanje odplak, če je na območju na katerem ležijo te zemljiške parcele sprejet državni ali občinski prostorski izvedbeni načrt ali je zazidljiva gradbena parcela oddaljena do 50 m od obstoječe trase javnega vodovodnega, javnega elektroenergetskega omrežja ali od sredine javne ceste ter od javnega kanalizacijskega omrežja, kolikor ni dovoljena gradnja greznic ali malih čistilnih naprav.
V primeru, da gre za zemljiško parcelo, na katerih stoji stavba, takšne parcele pa po ZGO-1 ni mogoče šteti kot pozidane gradbene parcele, se nadomestilo za zazidljivo gradbeno parcelo (nezazidano stavbno zemljišče) odmeri od površine zemljiške parcele, kateri se odbije površina fundusa (zemljišče pod objektom) pomnožena s faktorjem 1,5. Če fundus stavbe ni evidentiran v zemljiškem katastru kot samostojna zemljiška parcela ali del parcele se za takšen fundus šteje tloris stavbe iz katastra stavb.
-
Za pozidane gradbene parcele (zazidana stavbna zemljišča) se štejejo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so zgrajene ali se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe, ali gradbeno inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za pozidano gradbeno parcelo (zazidano stavbno zemljišče) šteje tisti del površine zemljiške parcele, na katerem stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nepozidano gradbeno parcelo (nezazidano stavbno zemljišče).
Pozidana gradbena parcela zajema zemljišče pod objektom (fundus) in zemljišče, ki je potrebno za nemoteno obratovanje objekta (funkcionalno zemljišče). Če fundus stavbe ni evidentiran v zemljiškem katastru kot samostojna zemljiška parcela ali del parcele se za takšen fundus šteje tloris stavbe iz katastra stavb. Pozidana gradbena parcela je določena s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem oziroma odločbo o funkcionalnem zemljišču.
Med gradbene inženirske objekte, ki niso objekti gospodarske infrastrukture štejemo objekte, ki so namenjeni zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah in jih ne moremo šteti med objekte gospodarske javne infrastrukture.
Objekti gospodarske javne infrastrukture so tisti gradbeno inženirski objekti, ki tvorijo omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvorijo omrežje, ki je v javno korist.
Površina stanovanjske in počitniške stavbe je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja razen prostorov, ki niso namenjeni za bivanje (kleti, kurilnica ...) ter čista površina garaž za osebne avtomobile.
Površina poslovne stavbe je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovni prostor se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti (nepokrita skladišča, delavnice na prostem, terase, zimski vrtovi itd.).
Za poslovne površine drugih objektov se po tem odloku štejejo:
-
športno rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti
-
površine za obratovanje bencinskih servisov
-
površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem ipd.
-
površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov ali nasipom zemlje.
II. OBMOČJA, NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO
Nadomestilo se plačuje na celotnem območju Občine Tišina
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo se razvrstijo v tri kakovostne skupine – območja.
Določena so po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske ugodnosti, in sicer:
-
gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti
-
dostopnost z javnimi prevoznimi sredstvi
-
opremljenost s komunalno infrastrukturo
-
ustrezno namensko rabo oziroma namen uporabe zemljišča
-
smotrna izraba stavbnega zemljišča.
Območja na katerih se plačuje nadomestilo v Občini Tišina, so razvrščena v I., II. in III. območje:
V I. območje spadajo praviloma stavbna zemljišča naselij: Tišina, Tropovci in območje mednarodnega mejnega prehoda Gederovci.
V II. območje spadajo praviloma stavbna zemljišča naselij: Murski Črnci, Gradišče, Petanjci, Murski Petrovci, Sodišinci, Gederovci, Krajna, Rankovci, Borejci, Vanča vas.
V III. območje spadajo praviloma stavbna zemljišča naselij: oziroma parc. št. 1231 k.o. Petanjci, parc. št. 513 k.o. Sodišinci, parc. št. 632 k.o. Rankovci in parc. št. 612 k.o. Rankovci.
Naselja iz 8. člena so opredeljena na grafičnih prilogah v merilu 1:5000 in so sestavni del tega odloka. Na vpogled so na Občini Tišina in na Davčnem uradu Republike Slovenije, izpostava Murska Sobota.
Zavezanci za plačilo nadomestila so neposredni uporabniki zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe oziroma drugega objekta (lastniki, najemniki, imetniki stanovanjske pravice...), ki so lahko pravne osebe, fizične osebe ali samostojni podjetniki oziroma fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so vpisane v ustrezni register.
IV. MERILA ZA DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA