Nalaganje dokumenta...
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 19-793/1991, stran 0 DATUM OBJAVE: 8.5.1991
VELJAVNOST: od 16.5.1991 / UPORABA: od 16.5.1991
RS 19-793/1991
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 16.5.1991 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
793. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 24. aprila 1991.
Št. 0100-334/91
Ljubljana, dne 24. aprila 1991.
Predsednik Milan Kučan l. r.
Z A K O N
o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah
o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah
1. člen
V zakonu o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80, 38/88 in 27/89), se v 1. členu črta besedilo: "urejajo zadeve, ki v procesu podružbljanja odgovornosti za varnost in zaščito socialistične samoupravne družbe ostajajo v pristojnosti organov za notranje zadeve"; črta se tudi beseda "se" za besedo "določajo".
2. člen
1. točka 2. člena se spremeni tako, da se glasi: "1. zadeve državne varnosti; to so zadeve varovanja ustavne ureditve pred nasilnim rušenjem, pred delovanjem tujih obveščevalnih služb ter terorističnih skupin in organizacij; med zadeve državne varnosti sodijo tudi zadeve zbiranja podatkov in informacij, pomembnih za varnost in obrambo države;".
3. člen
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Na obrazložen predlog republiškega sekretarja za notranje zadeve lahko sodišče odloči, da se v posameznem primeru odstopi od načela neprekršljivosti tajnosti pisem in drugih občil, če je to neogibno za potek kazenskega postopka ali za varnost države in poseg ni v očitnem nesorazmerju s ciljem.
V odločbi, s katero se dopusti poseg, sodišče določi vrsto in obseg posega, čas trajanja posega in subjekte, ki so dolžni omogočiti izvršitev posega.
Če organi za notranje zadeve pri takem posegu izvedo za podatke, ki niso v zvezi z nameravanim posegom, jih ne smejo uporabiti niti posredovati drugim, razen če gre za podatke o kaznivem dejanju, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti."
4. člen
Za 17. členom se doda nov 17.a člen, ki se glasi:
"17.a člen
Za izvrševanje z zakonom določenih nalog in ukrepov s področja državne varnosti, zaščite življenja ljudi in premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj, odkrivanja in prijemanja storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb, so organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, na podlagi pisne zahteve dolžni posredovati Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve v njih vsebovane podatke.
Republiški sekretar za notranje zadeve lahko odloči, da smejo v primerih iz prejšnjega odstavka organi, organizacije in drugi subjekti tiste, na katere se podatki nanašajo, seznaniti s posredovanjem podatkov šele po določenem roku, ki pa ne sme biti daljši od treh let.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za seznam iz 3. točke prvega odstavka 16. člena zakona o varstvu osebnih podatkov."
5. člen
V 18. členu se besedilo "in specializiranimi službami državne varnosti, s službo za zatiranje kriminalitete" nadomesti z besedilom: ", z varnostno-informativno službo, s kriminalistično službo".
6. člen
Prvi odstavek 19. člena se nadomesti s štirimi novimi odstavki, ki se glasijo:
Varnostno-informativna služba s svojo dejavnostjo republiškemu sekretarju za notranje zadeve omogoča, da pravočasno sprejme oziroma predlaga potrebne ukrepe zoper nevarnosti, ki ogrožajo varnost in obstoj države.
Zaradi izpolnjevanja nalog iz prejšnjega odstavka varnostno- informativna služba zbira, dokumentira in analizira informacije o:
-
načrtih in delovanju tujih držav, njihovih obveščevalnih služb ter drugih ustanov in organizacij, s katerimi ogrožajo obrambne in varnostne interese ali škodujejo gospodarskim in političnim interesom države;
-
pripravah in izvrševanju terorističnih in drugih nasilnih dejanj organizacij in skupin, ki jih izvršujejo v državi ali z zlorabo državnega prostora.
Varnostno-informativna služba z izvajanjem nalog iz prejšnjega odstavka zagotavlja tudi podatke, pomembne za varnost določenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in območij, pa tudi tajnost podatkov in dokumentov državnih organov.
Če varnostno-informativna služba pri izvajanju svojih nalog izve za podatke, ki kažejo na to, da je prišlo do dejavnosti iz prejšnjih odstavkov v oboroženih silah oziroma upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve, obvesti republiški sekretar za notranje zadeve predstojnika republiškega upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, da ukrepa v skladu z zakonom."
Sedanji drugi odstavek postane peti odstavek.
7. člen
Za 19. členom se dodajo novi 19.a, 19.b, 19.c, 19.č, 19.d, 19.e, 19.f in 19.g členi, ki se glasijo: