Za 19. členom se dodajo novi 19.a, 19.b, 19.c, 19.č, 19.d, 19.e, 19.f in 19.g členi, ki se glasijo:
Varnostno-informativna služba in kriminalistična služba lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, uporabljata posebne operativne metode in sredstva dela. Pri tem morata izbrati tiste, ki bodo najmanj vplivale na prizadeto osebo.
Posebne operativne metode in sredstva dela so:
1.
tajno sodelovanje, tajno opazovanje in odkup predmetov;
2.
kontrola telefona in drugih komunikacijskih sredstev in občil, kontrola pisem in drugih pošiljk;
3.
protiprislušni pregled in tehnična zaščita objektov.
Operativne metode in sredstva iz 2. točke prejšnjega odstavka je dopustno uporabiti le pod pogoji iz 11. člena tega zakona. Kriminalistična služba jih lahko uporablja samo za odkrivanje in razkrivanje organiziranih, družbi posebno nevarnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj, ki jih storijo mednarodne kriminalne združbe.
Za uporabo operativnih metod in sredstev dela iz 1. in 3. točke drugega odstavka je potrebno pisno predhodno dovoljenje republiškega sekretarja za notranje zadeve. Za izdajo dovoljenja za uporabo metod in sredstev dela iz 3. točke drugega odstavka je potrebno soglasje varovane osebe ali predstojnika organa ali organizacije, ki se varuje.
O delu varnostno-informativne službe republiški sekretar za notranje zadeve tekoče obvešča Predsedstvo Republike Slovenije.
Varnostno-informativna služba vodi naslednje zbirke osebnih podatkov:
-
evidenco oseb, ki jih operativno obravnava;
-
evidenco iskanih oseb, ki ogrožajo varnost države;
-
evidenco oseb, pri katerih so uporabljena operativno-tehnična sredstva iz 2. točke drugega odstavka 19.a člena.
Evidence iz prejšnjega člena obsegajo naslednje osebne podatke: ime in priimek, psevdonim, rojstne podatke, podatke o prebivališču in državljanstvu.
Evidenca oseb, ki jih služba operativno obravnava, vsebuje poleg podatkov iz prejšnjega odstavka tudi številko dosjeja.
Evidenca iskanih oseb, ki ogrožajo varnost države, vsebuje poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena še: podatke o poklicu in zaposlitvi, podatke o osebnem opisu, podatke o potni listini osebe ter podatek o registrski številki vozila.
Evidenca oseb, pri katerih so uporabljene operativne metode in sredstva iz 2. točke drugega odstavka 19.a člena, vsebuje poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena še podatek o navedbi sodne odločbe, ki je podlaga za poseg v neprekršljivost tajnosti pisem in drugih občil, ter številko dosjeja.
Osebni podatki, vsebovani v evidencah iz 19.c člena, se lahko uporabljajo samo za namen izvrševanja z zakonom določenih nalog varnostno-informativne službe, drugim uporabnikom pa se lahko posredujejo samo, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom.
Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se lahko shranjujejo v evidencah in uporabljajo, dokler ni dosežen namen, zaradi katerega so bili zbrani. Ko je dosežen namen, se podatki arhivirajo.
Dostop do arhiviranih podatkov iz prejšnjega odstavka je dopusten le na podlagi pisne odločitve republiškega sekretarja za notranje zadeve ali organa, ki je pristojen za nadzor varnostno- informativne službe.
V evidencah ni dovoljeno shranjevati podatkov o mladoletnih osebah, ki še niso dopolnile 16 let. Upravičenost hranjenja podatkov o drugih mladoletnih osebah, ki so shranjeni v evidencah, je treba po enem letu preveriti.
Pri evidencah iz 19.c člena ter glede v njih vsebovanih osebnih podatkov so izključene pravice posameznika, določene v 16. in 17. členu zakona o varstvu osebnih podatkov, dokler podatki niso arhivirani.
Posameznik lahko v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov s predlogom zahteva sodno varstvo, če meni, da so kršene njegove pravice, določene z navedenim zakonom.
Pogoji in pravila, določeni za vodenje evidenc iz 19.c člena ter za uporabo in shranjevanje osebnih podatkov, vsebovanih v njih, se uporabljajo tudi za dokumentacijo, na podlagi katere je nastala evidenca.
Druge službe Republiškega sekretariata za notranje zadeve, ki vodijo zbirke osebnih podatkov, posredujejo varnostno- informativni službi osebne podatke samo na podlagi pisne zahteve.
Službe Republiškega sekretariata za notranje zadeve iz prejšnjega odstavka smejo seznaniti tiste, na katere se podatki nanašajo, o posredovanju podatkov varnostno-informativni službi šele po preteku določenega časa, če tako odloči varnostno-informativna služba oziroma, ko je podatek arhiviran.".